Študija: Življenje na Zemlji omogočil trk s planetom Theia

Zemlja je danes edini znani planet s tekočo vodo in stabilno atmosfero, a ob njenem nastanku razmere niso bile ugodne za življenje. V notranjem delu Osončja, kjer krožijo skalnati planeti, so bile temperature previsoke, da bi se hlapni elementi, kot so vodik, ogljik in žveplo, kondenzirali v trdne snovi. Proto-Zemlja je bila zato sprva suh, skalnat planet, brez bistvenih sestavin za življenje.

Raziskovalna skupina z Inštituta za geološke znanosti Univerze v Bernu je s pomočjo izotopskih analiz meteoritov in zemeljskih kamnin določila, da se je kemični podpis proto-Zemlje oblikoval manj kot tri milijone let po nastanku sončnega sistema. Prvi avtor študije, dr. Pascal Kruttasch, je poudaril: „Naš sončni sistem se je oblikoval pred približno 4,568 milijarde let. Glede na to, da je proto-Zemlja svoje kemijske lastnosti pridobila v manj kot treh milijonih let, je to izjemno hitro.“

Uporaba radioaktivnih izotopov za datiranje

Raziskovalci so uporabili radioaktivni izotop mangan-53, ki razpada v krom-53, za natančno merjenje starosti materialov. S tem so lahko določili razvoj kemične sestave Zemlje z natančnostjo manjšega od milijona let. Soavtor raziskave, zaslužni profesor Klaus Mezger, je izpostavil: „Meritve so bile mogoče le zaradi dolgoletne specializacije Univerze v Bernu na področju izotopske geokemije in analize nezemeljskih materialov.“

Rezultati potrjujejo, da sama proto-Zemlja ni imela pogojev za nastanek življenja. Ključen dogodek naj bi bil kasnejši trk s planetom Theia, ki je verjetno nastal dlje od Sonca, v območjih, bogatih z vodo in hlapnimi elementi.

Trk, ki je spremenil zgodovino

Po mnenju raziskovalcev je Theia ob trku na Zemljo prinesla vodo in druge hlapne snovi, kar je mlademu planetu omogočilo razvoj življenju prijaznih razmer. Kruttasch je pojasnil: „Zahvaljujoč našim rezultatom vemo, da je bila proto-Zemlja sprva suh skalnat planet. Zato domnevamo, da je šele trk s Theio omogočil pogoje, potrebne za nastanek življenja.“

Omenjeni trk je po več teorijah sooblikoval tudi našo Luno. Študija tako podpira domnevo, da Zemljina posebnost ni bila posledica enakomernega razvoja, temveč enkratnega in naključnega dogodka v zgodnjem Osončju.

Avtorji poudarjajo, da raziskava ponuja pomembne vpoglede v procese oblikovanja planetov in opozarja, da prijaznost do življenja v vesolju ni samoumevna. Mezger je ob tem dejal: „Zemlja svoje trenutne prijaznosti do življenja ne dolguje nenehnemu razvoju, temveč verjetno naključnemu trku z vodo bogatim telesom. To kaže, da je možnost življenja v vesolju precej redkejša, kot si morda predstavljamo.“

Raziskovalci dodajajo, da so naslednji koraki usmerjeni v podrobnejše modeliranje trka med proto-Zemljo in Theio, saj je treba natančneje pojasniti tako fizikalne kot kemične značilnosti Zemlje in Lune.

Miha D. Kovač

Foto: Pixabay

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 4. 9. 2025 (video)

Piščančja piccata: Lahka jed, ki vedno navduši

DS n°8: Francoska električna limuzina z dosegom 750 km

7 rastlin, ki jih morate obrezati septembra

Zakaj bi morale ženske po 50. letu prijeti za uteži

Dr. Niko Gamulin: Za kolaps države zadostuje pet gradbišč in ena prometna nesreča

Superge z dvojnimi vezalkami: Trend, ki spreminja celoten videz

Webbov teleskop razkril podrobnosti prašnega diska, kjer nastajajo planeti

Dva mrka, tisoč sprememb: Kaj septembra čaka vaš znamenje?

Objava Študija: Življenje na Zemlji omogočil trk s planetom Theia je bila najprej objavljena na Portal24.