Sol in zdravje možganov: Kaj razkrivajo najnovejše raziskave

Sol je stalnica v naši prehrani, a najnovejše raziskave opozarjajo, da ima njen presežek resne posledice. Poleg vpliva na srčno-žilni sistem lahko prevelik vnos soli sproži vnetne procese v možganih, kar dolgoročno vpliva na naše duševno in telesno zdravje.

Vpliv soli na možganske funkcije

Nedavne študije kažejo, da visoka vsebnost soli aktivira mikroglične celice, ki so del imunskega sistema možganov. Prekomerna aktivacija teh celic sproži vnetje in poveča proizvodnjo vazopresina, hormona, ki zvišuje krvni tlak. Posledica je kombinacija možganskega vnetja in hipertenzije, kar predstavlja resno tveganje za razvoj kroničnih bolezni.

Poleg tega raziskave na živalih razkrivajo, da prehrana z visoko vsebnostjo soli slabi sposobnost učenja in spomina. Znanstveniki so opazili tudi, da sol povečuje prepustnost krvno-možganske pregrade, kar omogoča vnetnim snovem lažji vstop v možgane. Povezava se je pokazala tudi z depresijo, saj sol spodbuja nastajanje vnetnega citokina IL-17A.

Koliko soli je preveč?

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da ne zaužijemo več kot pet gramov soli na dan, kar ustreza približno eni čajni žlički. Vendar realnost kaže, da večina ljudi to mejo močno presega, saj se sol skriva v številnih predelanih živilih, pekovskih izdelkih, konzervah in celo sladkih prigrizkih. Posledično pogosto zaužijemo dvakrat ali celo trikrat več, kot je priporočeno.

Foto: Sol

Skriti viri soli

Velik del soli v prehrani ne prihaja iz slanih prigrizkov, temveč iz povsem običajnih izdelkov, kjer jo pogosto sploh ne pričakujemo. Kruh, kosmiči, siri in celo omake vsebujejo presenetljivo velike količine soli. Prav zato je pomembno, da ne gledamo le na to, koliko soli sami dodamo jedem, ampak tudi na to, koliko je je že prisotne v predelanih živilih, ki jih vsakodnevno uživamo.

Kako zmanjšati vnos soli v prehrani in prihodnost raziskav

Zmanjšanje soli ne pomeni nujno manj okusa. Jedem lahko dodate okus z uporabo svežih zelišč, začimb, limoninega soka ali česna. Priporočljivo je tudi branje deklaracij na živilih in izbira izdelkov z nižjo vsebnostjo soli. Že z manjšimi spremembami lahko dolgoročno zmanjšate tveganje za vnetja možganov, hipertenzijo in kognitivni upad.

Spoznanja o vplivu soli na možgane odpirajo vrata novim pristopom pri zdravljenju. Prihodnja medicina bo morda bolj usmerjena v možganske mehanizme, ki jih sproži pretirana uporaba soli, in ne le v zdravila za srce in ožilje.

Če želimo ohraniti zdravje možganov in srca, je omejevanje soli eden najpreprostejših, a tudi najpomembnejših korakov, ki jih lahko storimo.

Pripravil: J.P.

Vir: World Health Organization, National Institutes of Health, Pexels

The post Sol in zdravje možganov: Kaj razkrivajo najnovejše raziskave first appeared on NaDlani.si.