Slovenija preživela prvi vročinski val letošnjega poletja. Kje je bilo najtopleje?

V začetku julija 2025 se je po vsej Sloveniji zaključil za zdaj najdaljši vročinski val tega poletja. V ponedeljek, 7. julija, so se temperature po večini države nekoliko umirile, a škoda, utrujenost in posledice za zdravje ljudi in okolje že ostajajo vidne. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) sta v tem valu prednjačila Koper in Letališče Portorož, kjer je vročina vztrajala kar 15 zaporednih dni.

Portorož, Foto: Robert Katzki / Unsplash

Vročina brez predaha v Kopru in Portorožu

Vročinski val ni le številka v statistiki. Njegovo trajanje vpliva na naše vsakdanje življenje – od spanca do prehrane, od rabe elektrike do zdravja. V Kopru so prebivalci med 23. junijem in 7. julijem živeli z dnevnimi temperaturami nad 30 °C, ki se ponoči niso bistveno znižale. Številni so si pomagali z improviziranimi senčili, mokrimi rjuhami in ventilatorji, v upanju, da ohranijo vsaj nekaj nočnega miru.

Ljubljana skoraj na vrhu

Ljubljana, natančneje merilna postaja za Bežigradom, je vročinski val beležila 13 dni zapored. V tem obdobju so temperature vsak dan presegle 30 °C. Ljubljančani so se množično zatekali v parke in ob Ljubljanico, številni pa so poročali o težavah s spanjem in zmanjšani delovni učinkovitosti.

Poletne temperature v prestolnici že dolgo niso bile le mestna posebnost, temveč so odraz urbanega toplotnega otoka. To pomeni, da je v središču mesta bistveno topleje kot v okoliških krajih. Beton, asfalt in pomanjkanje vegetacije ustvarjajo akumulacijo toplote, ki ponoči ne izzveni.

Presenetljivi Gornji Grad

Zanimivo je, da se je Gornji Grad s 14 vročimi dnevi uvrstil pred Ljubljano. Manjše kraje pogosto dojemamo kot bolj zračne in manj obremenjene z vročino, a letošnje meritve kažejo drugače. Gornji Grad je skupaj z Jeronimom, Velenjem in Podčetrtkom med kraji z najdaljšim vročinskim valom celinskega območja.

To nas opominja, da niso le obalni kraji izpostavljeni dolgotrajni vročini. Podnebne spremembe posegajo tudi v območja, ki so bila nekoč znana po svežih nočeh in milejšem poletju.

Vroči dnevi in tropske noči

Vročinski valovi so definirani kot zaporedje dni, ko dnevna temperatura preseže določeno kritično mejo. Toda še pomembnejša informacija za prebivalce je število tako imenovanih »vročih dni«, ko temperatura preseže 30 °C, ne glede na to, ali se pojavljajo zaporedno ali ne.

Največ takšnih vročih dni do 8. julija se je letos nabralo v Biljah in Podnanosu – kar 26. To pomeni, da je bila skoraj polovica vseh dni v obdobju med 1. junijem in 8. julijem tam ekstremno vroča. Sledijo Dolenje pri Ajdovščini, Volče pri Tolminu in Podčetrtek s 25 dnevi, nato Koper s 24.

Lokalna prebivalka iz Bilj, gospa Majda, je dejala: »Imeli smo le nekaj dni zjutraj pod 20 stopinj. Ostalo je bilo neznosno. Vrt zalivamo trikrat na dan, kljub temu pa paprika in solata pešata. Tudi pršut se v kleti ni več sušil, ampak se je začel topiti.«

Hribi niso več zaščita pred vročino

Zanimiva podrobnost letošnjega poletja je visoko število vročih dni tudi na hribovitih predelih. V Bukovskem Vrhu nad Tolminom so na primer zabeležili 13 zaporednih vročih dni. V Radgoni 14, v Kranju in Borštu 13, kar kaže na dejstvo, da višina ne zagotavlja več zaščite pred vročino.

Po podatkih ARSO so vročinski valovi postali geografsko bolj razpršeni. V preteklosti so bili omejeni predvsem na nižinske predele ob Muri, Savi ali ob morju, zdaj pa vztrajajo tudi v Gorenjski, Notranjski in celo v višje ležečih vaseh.

Kaj to pomeni za zdravje in okolje

Vročinski val ni samo težava za udobje – ima resne posledice za zdravje. Nacionalni inštitut za javno zdravje je opozoril, da se v obdobjih dolgotrajne vročine poveča število dehidracij, klicev na 112 in hospitalizacij zaradi srčnožilnih težav. Starejši, kronični bolniki in otroci so najbolj ranljivi.

Kmetijsko-pridelovalni vidik je prav tako zaskrbljujoč. Kmet v okolici Novega mesta je povedal: »Paradižnik sem moral pokriti z mrežami, ker mu sonce dobesedno zažge vrhove. To ni več samo suša, to je vročinski šok.«

ARSO opozarja tudi na povečano verjetnost požarov v naravi, zlasti v Primorski. Suho podrastje in veter so idealna kombinacija za nenadzorovano širjenje ognja. Gasilske enote na Obali in v zaledju imajo zato v poletnih mesecih okrepljeno pripravljenost.

Kateri kraji so imeli najkrajši vročinski val

Zemljevid dolžine vročinskih valov od 1. junija do 8. julija kaže tudi na območja z blažjim potekom poletja. Na Lescah, Lisci in v Miklavžu so zabeležili le 3 zaporedne vroče dni. V Selnici, Velenju in Metliki so vročinski valovi trajali nekaj dlje, a še vedno krajši od 7 dni.

Takšna območja se utegnejo v prihodnosti izkazati za dragocena zatočišča pred vročino – za domačine in turiste. Še posebej zanimiva so lahko za starejše osebe in ljudi z občutljivim zdravjem, ki si v poletnih mesecih želijo umika iz pregretih mest.

Kako se pripraviti na naslednji vročinski val?

Meteorologi napovedujejo, da letošnje poletje še ni reklo zadnje besede. Julij in avgust bosta verjetno postregla z novimi vročimi dnevi. Priporočljivo je, da ljudje že zdaj pripravijo svoje domove – z mrežami proti soncu, ventilacijo, zalogo tekočine in svežega sadja.

Pomembno je tudi spremljanje opozoril ARSO, predvsem za ranljive skupine. Hidracija, hlajenje telesa in ohranjanje notranjega miru v času vročine so ukrepi, ki rešujejo življenja.

Vročina lahko telesu resno škoduje: kako prepoznati znake in se zaščititi

Objava Slovenija preživela prvi vročinski val letošnjega poletja. Kje je bilo najtopleje? se je pojavila na Vse za moj dan.