Skrajna levičarka, ki je na čolnu hotela prodreti v Gazo, je dedinja družine, ki je obogatela tudi s pomočjo nacističnega režima

Antisemitizem in sovraštvo do Izraela sta skupna točka tako skrajne levice kot skrajne desnice. Zato ni čudno, da včasih po ulicah zahodnih prestolnic opazujemo anarhokomunistično mladino, ki vzklika iste protijudovske parole kot na drugi strani ceste skupina neonacistov. Sovraštvo do Judov jim je dalo skupnega sovražnika. Zato včasih prihaja do zanimivih paradoksov: npr. mlada komunistična aktivistka, ki po ulicah metropol EU grmi proti Judom, njeni predniki pa so bili nacisti.

Marlene Engelhorn je ena glavnih organizatork protiizraelskih protestov v Evropi. Nikoli ni skrivala svojih antipatij do Judov, judovske vere, judovske države in vsega drugega, kar ima povezavo z judaizmom.  V tem je podobna svojim metelkarskim tovarišem v Sloveniji. Njeno družinsko drevo pa skriva eno posebnost, ki dobro razloži njen odnos do judaizma.

Njeno bogastvo izvira od pradeda Friedricha Engelhorna, ki je ustanovil kemično podjetje Badische Anilin- und Sodafabrik, ki ga danes poznamo pod komercialnim imenom BASF. BASF je med drugo svetovno vojno obogatel s proizvodnjo ciklona B, plina, ki so ga nacisti uporabljali za umor Judov med holokavstom. Njen praded je sicer umrl že leta 1902, a je podjetje ostalo v družinski lasti vse do poznih devetdesetih, ko so ga prodali. Torej se je družina Engelhorn okoriščala tudi s proizvodnjo morilskega plina.

Marlene Engelhorn (Foto: X)

Nacistična zgodovina BASF

Po imenovanju Adolfa Hitlerja za kanclerja leta 1933 je BASF (takrat del skupnega konglomerata IG Farben Hoechts, Bayer in BASF) sodeloval z nacionalsocialistično vlado in imel koristi od zagotovljenih količin in cen ter sčasoma od prisilnega dela, ki so ga zagotavljala vladna koncentracijska taborišča. BASF je v Auschwitzu zgradil 24 kvadratnih kilometrov veliko kemično tovarno z imenom “IG Auschwitz”, takrat največjo kemično tovarno na svetu, ki je bila primarna izdelovalka smrtonosnega plina ciklon B, ki so ga uporabljali za ubijanje zapornikov v nemških uničevalnih taboriščih med holokavstom.

Marlene Engelhorn, left-wing radical, activist, multimillionaire and BASF heiress:

Renewed sailing actions by pro-Palestinian activists with the aim of reaching the coast of the Gaza Strip despite the military exclusion zone.#AustriaGovernment #LockHerUp https://t.co/8xTLceMdMS pic.twitter.com/79T4qFAlrK

— André Stolze (@andre_stolze) August 2, 2025

IG Farben je med drugo svetovno vojno v veliki meri uporabljal prisilno delo, ki je bilo večinoma sestavljeno iz vpoklicanih Nemcev, tujih delavcev z nemško okupiranih ozemelj in vojnih ujetnikov. Do leta 1943 je bila skoraj polovica vseh delavcev IG Farben prisilnih delavcev, nastanjenih v tovarniško-taboriščnih objektih. To število ni vključevalo 51.445 delavcev v koncentracijskih taboriščih, ki so jih zagotovili nacisti. Ocenjuje se, da je bilo od 31.500 do 33.500 zapornikov koncentracijskega taborišča, ki so bili razporejeni v 23 objektih, ubitih s strani oblasti ali pa so umrli zaradi lakote, izčrpanosti ali bolezni. Območje Ludwigshafen je bilo med drugo svetovno vojno skoraj popolnoma uničeno, a je bilo nato obnovljeno. Julija 1945 je ameriška vojaška uprava zasegla vsa sredstva podjetja IG Farben. Istega leta je zavezniška komisija odredila razpustitev podjetja IG Farben. Lokacije v Ludwigshafnu in Oppauu so nadzorovale francoske oblasti.

Leta 1952 je bil BASF ponovno ustanovljen pod istim imenom po prizadevanjih nekdanjega člana nacistične stranke Carla Wursterja, ki je v nacistični Nemčiji služil kot Wehrwirtschaftsführer (vodja vojnega gospodarstva), pri čemer so dobili člani družine Engelhorn izplačilo za del zaplenjenega premoženja. Z nemškim gospodarskim čudežem v petdesetih letih prejšnjega stoletja je BASF svoji ponudbi izdelkov dodal sintetične materiale, kot je najlon. BASF je v tridesetih letih prejšnjega stoletja razvil polistiren, leta 1951 pa izumil stiropor. Podjetje ima danes skoraj 112 tisoč zaposlenih in 68 milijard evrov prometa.

Anarhokomunistka s krvavim nacističnim denarjem

Avstrijska dedinja Marlene Engelhorn, katere družinsko bogastvo torej sega nazaj do proizvajalcev plina, ki so ga uporabljali za iztrebljanje Judov med holokavstom, se je podobno kot pred njo Greta Thunberg pridružila flotili, ki je namenjena v Gazo, v znak protesta proti Izraelu – kar je sprožilo ogorčenje zaradi njenega stališča glede na zapuščino holokavsta, ki stoji za bogastvom, ki ga obljublja prerazporediti kot del njene komunistične retorike.

Protiizraelska flotila – organizatorji so jo poimenovali “Flotila miru” – ena od ducatov, ki so izrazile željo po “prekinitvi obleganja Gaze”, vendar je največ pozornosti pritegnila prav Engelhornova: multimilijonarka, aktivistka in filantropinja, ki je izjavila, da “je proti genocidu in za svobodno Palestino”.

Organizatorji flotile udeležbo Engelhornove in njeno podobo vidno umeščajo v svojo kampanjo. Engelhornova, ki je zdaj stara 33 let, je avstrijsko-nemškega rodu. Svojega bogastva si ni ustvarila s poslovanjem ali delom; njena večmilijardna dediščina je prišla iz družinskega premoženja, ki ga je tudi ustvarila zaradi povezav svoje družine z družbo BASF. Postala je znana zaradi zagovarjanja močno povečanih davkov za bogate – nekoč je izjavila, da bi prostovoljno sprejela 90-odstotni davek na svojo dediščino.

Foto: zajem zaslona

Ker pa Avstrija nima davka na dediščino, se je namesto tega prostovoljno javila, da bo 90 odstotkov svojega nepričakovanega dohodka razdelila med 50 “srečnih” posameznikov, ki bi jo lahko prepričali, da si zaslužijo delež. Leta 2021 je ustanovila lobistično skupino z imenom “Obdavči me zdaj”, ki je del širše kampanje, ki poziva k višji obdavčitvi ultra bogatih.

Kar doda temno ironijo Engelhornovi prisotnosti na flotili – in skoraj grotesknem navdušenju organizatorjev nad njeno podporo (“Zelo smo veseli, da je Marlene Engelhorn na pravi strani zgodovine,” je zapisala skupina Global Movement for Gaza) –, je izvor bogastva, ki ga je podedovala. Je četrta generacija nemške industrialistične dinastije, ki je leta 1997 prodala svoje podjetje Boehringer Mannheim švicarskemu farmacevtskemu konglomeratu za 11 milijard dolarjev.

I. K.