Šentjernejčani sporočajo vladi: Dovolj je bilo romskega nasilja in neukrepanja države

V Šentjerneju je 15. julija potekal miren protestni shod zaradi romskega nasilja in neukrepanja države. Zbralo se je več kot tisoč domačinov in ljudi iz drugih občin. Na vlado so naslovili več zahtev za zagotovitev varnosti in sprejetje ustrezne zakonodaje.

V Sloveniji je romsko nasilje postalo dolgotrajna težava, omenjeni shod pa je le posledica zadnjih napadov v občini. Protestniki so na čelu z županom Jožetom Simončičem in Ljudsko iniciativo Šentjernej postavili vladi rok za ukrepanje do sredine septembra, sicer bodo svoje zahteve stopnjevali. Pred številčno množico je po kratkem uvodu in himni ljudi nagovoril predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej Domen Matjaž. “Zahtevamo spremembe, zahtevamo varnost, red in pravičnost za vse!” je poudaril na začetku govora in opozoril, da se nasilna dejanja stopnjujejo, drznost storilcev pa je vse večja. Prepričan je, da pri tem ne gre za naključja, ampak za nov način delovanja romskih kriminalcev.

Štirje brutalni napadi v zadnjem mesecu

V zadnjem mesecu so se v občini zvrstili kar štirje grozoviti napadi Romov, ki jih je Matjaž povzel v svojem govoru. Občana Andreja Brečka, ki se je tudi sam udeležil protesta, sta konec junija sredi noči napadla Roma, ko je stopil iz hiše, ker je slišal hrup. Roma, ki sta razdejala njegovo posest, sta začela bežati, ko pa ju je skušal dohiteti, sta ga napadla s palicami. Utrpel je hud udarec po glavi. Drugi trije napadi so se prav tako zgodili na zemljišču žrtev. Kmeta, ki je okopaval njivo blizu romskega naselja, je s kovinskim predmetom iz zasede udaril Rom, potem ko je odšel po telefon, saj je opazil, da mu je bila povzročena škoda. Utrpel je zlomljeno ličnico, počen nos in štiri poškodovane zobe. Napadalec, ki je pobegnil, je ta čas v priporu, pri rosnih 21 letih pa je bil že kar 72-krat obravnavan za različna kazniva dejanja in ima do sedaj 40 ovadb, je opozoril Matjaž. “Kako je mogoče, da se posameznik s takšno zgodovino prosto sprehaja med nami?” se ob tem sprašuje. Drugega kmeta je napadlo kar pet Romov, ker jih je zalotil, da kradejo njegove pridelke. To pa se ni zgodilo prvič, saj naj bi mu vsako leto povzročili za več tisoč evrov škode. Povod za četrti napad pa je bilo izsiljevanje. Na novo priseljena romska družina je od soseda zahtevala, da jim proda zemljišče zlepa ali zgrda. Ker se ni pustil ustrahovati, mu je čez nekaj dni pogorel čebelnjak s 15 čebeljimi družinami, čez nekaj dni pa so ga tudi fizično napadli in mu grozili s smrtjo, in to kar vpričo policista. Kot je izpostavil Domen Matjaž, si to lahko privoščijo, saj jim ni treba poravnati denarnih kazni, ker so prejemniki socialne pomoči. Zatem je postregel z naslednjimi statistikami: “Statistični podatki o številu obsojenih oseb za leto 2024 uvrščajo Šentjernej na tretje mesto med 212 občinami, tik za Škocjan in Semič. Prvih sedem občin z največjo obremenjenostjo kriminalnih dejanj pa izhaja iz jugovzhodne regije. In v vseh teh občinah živi tudi romsko prebivalstvo.”

Protestni shod pred kulturnim centrom Primoža Trubarja v Šentjerneju (Foto: STA)

Polni žepi na račun davkoplačevalcev

Ob vsem tem je izpostavil, da ne gre le za napade na posameznike, temveč na širšo skupnost, saj so Romi zaradi neukrepanja države vse predrznejši. V nadaljevanju se je dotaknil vprašanja socialnih prejemkov. V zadnjem letu naj bi Romi kupovali nepremičnine, čeprav prejemajo socialno pomoč. Tako je denimo nezaposleni 21-letnik kupil hišo, vredno 185.000 evrov, prek tretje osebe. Da pa nakupa država ne bi preverjala, je plačal z nakazili po 13.000 evrov. “Kje smo s preiskavami nepremičninskih poslov prejemnikov socialnih transferjev in trajno nezaposlenih, pranja denarja, izvora premoženja, kje so finančni inšpektorji, kje je Furs?” se ob tem sprašuje Matjaž. Čeprav so romski otroci zanemarjeni, njihova naselja pa precej neurejena, to ni posledica revščine, saj naj bi družina, v kateri so starši brezposelni, imajo pa pet otrok, prejemala vsaj 3.000 evrov mesečno. Tisti, ki izkoristijo status enostarševstva in izredno denarno pomoč, pa prejmejo 4.000 evrov mesečno. Imajo tudi zagotovljen brezplačen vrtec, šolsko prehrano, pa tudi subvencionirane najemnine za stanovanja in plačano zdravstveno zavarovanje. Pošteni državljani, ki zaslužijo manj, pa morajo iz lastnega žepa plačevati vrtec in šolanje otrok, povrh vsega pa še financirati Rome, ti pa jim vračajo z nasiljem in vandalizmom.

Romi so se domačina lotili s palicami – to so krvave posledice njihovega napada. (Foto: Facebook)

Zahtevajo pravično in odločno državo

Shod, ki je potekal brez incidentov, čeprav so se na njem pojavili tudi Romi – ni pa jasno, ali je bil njihov namen izzivanje – je trajal dobro uro. V  imenu občanov je Ljudska iniciativa Šentjernej predstavila svoje zahteve Golobovi vladi, med katerimi so predvsem zagotavljanje varnosti ljudi, zaščita osebnega in družbenega premoženja, prenova socialne in delovne zakonodaje, izterljivost kazni za vse kršitelje, tudi tiste, ki prejemajo socialne transferje, in preverjanje izvora premoženja pri prejemnikih in brezposelnih, če kupujejo nepremičnine in drage avtomobile, kot tudi zakonodajo, ki bo preprečila graditev na tujih in kmetijskih zemljiščih, ter ukrepe za integracijo Romov. Domen Matjaž je svoj govor sklenil z odločnim vzklikom: “Ne bomo več stali križem rok! Zahtevamo pravično, varno in odločno državo.” Potem pa je mikrofon prepustil županu Jožetu Simončiču.

Razbito steklo. Romi terorizirajo JV Slovenijo. (Foto: Silvo Mesojedec)

Župan Simončič močno razočaran nad neukrepanjem vlade

Župan je na začetku poudaril, da je nekoč med občani in Romi obstajalo krhko ravnovesje, ki pa je bilo sedaj porušeno zaradi stopnjevanja nasilja. Kot je dejal, je občina Šentjernej dinamična in razvojno naravnana lokalna skupnost, ki se po gospodarski uspešnosti lahko primerja z osrednjo Slovenijo. Zaradi tega hočejo privabiti nove investitorje in zagotavljati varnost občanov, a to ogrožata nasilje in vandalizem Romov. Izpostavil je, da Romi ne smejo misliti, da jih je treba obravnavati na poseben način. Izpostavil je tudi težave znotraj romske skupnosti, kot so družinsko nasilje, prisilne poroke mladoletnic, neobiskovanje šole in neznanje slovenščine ter seveda splošna brezposelnost in kriminal. Romi uživajo vse ugodnosti družbe, je rekel, a jih imajo za samoumevne. Zelo razočaran je nad trenutno vlado in ustanovami, ki bi morale ustrezno sprejemati in izvajati zakonodajo, ki bi omogočala varno življenje in bi bila zavezana našemu kulturnem okolju, a je ne. Nadaljeval je, da Romi povzročajo vse več kaznivih dejanj: “V občinah z njimi je nekajkrat več kaznivih dejanj kot tam, kjer jih ni.” Razočaran je, ker je vlada predlog sprememb dolenjskih županov zavrnila in obljubila lasten predlog, ki pa ga po dveh letih še ni. Župan je že dvakrat pozval premierja Goloba, da obišče občino, a se ta na vabilo ni odzval. Ob tem so protestniki predsednika vlade izžvižgali. “Kot uspešna občina plačujemo veliko davkov, ki jih sprejemate, naših prošenj pa ne slišite in nas ignorirate,” očita Simončič vladajoči koaliciji. Ob tem je koalicijo opozoril, da nobena vlada ni nad narodom. Kot je rekel, pričakujejo in zahtevajo sistemske spremembe.

Shod proti romskemu nasilju tudi v Ljubljani

Dan kasneje pa je protest proti romskemu nasilju in neukrepanju države potekal tudi v ljubljanskih Črnučah oziroma na Ježici, kjer je več kot tristo zbranih protestnikov za krajši čas ustavilo promet. Kot v Šentjerneju je tudi v Ljubljani občanom prekipelo zaradi romskega nasilja. Nedavno je namreč prišlo na obrobju prestolnice do grozljivega napada, v katerem so trije mlajši Romi zvečer na njivi napadli in pretepli 72-letnega kmeta Antona Čemažarja, medtem ko je delal. Na tem območju se namreč prebivalci soočajo s težavami, odkar je država pred slabimi dvajsetimi leti tja naselila družino Strojan. Prihaja do stalnih tatvin in vandalizma. Protestniki so zahtevali od vlade, da uredi romsko problematiko in jim zagotovi varnost. Protesta sta se udeležila tudi nekdanji minister Aleš Hojs in poslanka Anja Bah Žibert. “Želimo sporočiti, da želimo živeti v miru in skupnosti, kjer bi imeli vsi možnosti s svojim delom v varnem okolju graditi svojo prihodnost,” je izpostavila slednja. Tudi tam je protest potekal mirno, protestniki pa so pripravljeni vztrajati in organizirati nove shode, dokler se stanje ne izboljša. Njihovo sporočilo je jasno: “Zakoni naj veljajo za vse enako.”