S pomočjo umetne inteligence v Amsterdamu oživili zgodbo Ane Frank

V Amsterdamu se je odslej mogoče s pametnim telefonom podati na potopitveno izkušnjo po mestu po sledeh judovske deklice Ane Frank. Ustvarjena s pomočjo umetne inteligence ponuja interaktivno rekonstrukcijo izkušenj nizozemskih Judov pod nacistično okupacijo, piše francoska tiskovna agencija AFP.

“Tako smo želeli Ano Frank približali čim več ljudem,” je povedal Moti Erdeapel, direktor podjetja CityFans, ki stoji za projektom. Dodal je, da je muzej Hiša Ane Frank zelo majhen in z omejenimi zmogljivostmi. Veliko ljudi, ki pride v mesto, je razočaranih, ker ga ne morejo obiskati.

Hišo, v kateri se je Ana Frank z družino dve leti skrivala pred nacisti, sicer letno obišče več kot milijon turistov. Vstopnico za muzej je potrebno kupiti šest tednov vnaprej, saj so za toliko vnaprej razprodane.

Za potopitveno izkušnjo po mestu je potreben le pametni telefon in par slušalk. S pomočjo kode se lahko zainteresirani podajo na sedemkilometrsko pot z dvanajstimi postanki. Obiskovalca po poti vodi zvočna pripoved in realistične animacije, ki so jih ustvarili s pomočjo umetne inteligence ter na podlagi podatkov Inštituta Ane Frank, mesta Amsterdam in Muzeja holokavsta.

“Poskušali smo se dokopati do zgodb, ki jih morda večina ljudi ne pozna, a so neverjetne, o ljudeh, ki so resnično tvegali svoja življenja, da bi rešili otroke in jih pretihotapili iz rok nacistov v skrivališča,” je povedal Erdeapel. Ena od postaj je denimo nekdanji dom Miep Gies, nizozemske katoličanke, ki je pomagala skrivati družino Frank. Njen obraz je oživljen s pomočjo arhivskih fotografij in digitalne animacije.

Erdeapel, ki sicer izpostavlja vlogo in pomen muzeja in dnevnika Ane Frank, ob tem meni, da je potopitvena izkušnja po mestu način, kako zgodbo Ane Frank predstaviti novi, tehnično dobro podkovani generaciji. Dodal je, da je pomembno, da raziskujejo ter se posvečajo pripovedovanju zgodb in pa da je ob tem prisoten človeški vidik.

Muzej Hiša Ane Frank je urejen v hiši, v kateri se je judovska deklica s svojo družino in še štirimi drugimi Judi med drugo svetovno vojno skrivala pred nacisti. Ko je Gestapo družino odkril, so jih odpeljali sprva v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz, nato pa so Ano skupaj s sestro Margot premestili v taborišče Bergen-Belsen, kjer je februarja 1945 umrla zaradi tifusa. Konec vojne in izpustitev iz taborišča je dočakal samo Anin oče.