Prihodnji teden bo znan predlog prihodnjega dolgoročnega proračuna EU s prenovljeno zasnovo (ozadje)

Evropska komisija bo v sredo predstavila predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-2034, ki bo po napovedih zasnovan precej drugače kot dosedanji večletni finančni okvirji unije (MFF). Predvidena struktura je sicer že pred objavo naletela na neodobravanje tako med članicami kot v Evropskem parlamentu.

“Mislim, da se vsi strinjamo, da je treba proračun EU modernizirati. Vemo, da se svet okrog nas hitro spreminja in da novi izzivi zahtevajo pametnejše odgovore. To pa pomeni predvsem bolj prožen MFF,” je ta teden na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejal evropski komisar za proračun Piotr Serafin.

Vendar pa je treba pri iskanju večje prožnosti – v trenutnem večletnem finančnem okvirju je bilo 90 odstotkov sredstev dodeljenih že na začetku – ohraniti tudi določeno predvidljivost za evropske regije, podjetja in raziskovalce, je poudaril.

Pravo ravnovesje med prožnostjo in predvidljivostjo bi lahko po komisarjevem mnenju omogočili nacionalno-regionalni načrti, v katerih bi države v sodelovanju z regijami določile naložbe in reforme.

Pričakovati je, da se bo Bruselj pri tem vsaj deloma zgledoval po nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, ki so podlaga za črpanje sredstev iz evropskega instrumenta za okrevanje po pandemiji covida-19. Članice so v njih ob potrditvi komisije določile mejnike in cilje, ki jih morajo izpolniti, da prejmejo izplačilo iz instrumenta.

Predlog komisije bo verjetno predvideval, da bi na podlagi nacionalno-regionalnih načrtov med drugim izplačevali sredstva kohezijske politike in skupne kmetijske politike, ki jima je trenutno namenjenih okoli dve tretjini celotnega obsega večletnega proračuna.

Drugi pomemben sestavni del predloga prihodnjega dolgoročnega proračuna bo poseben sklad, namenjen spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Kot je minulo sredo povedal Serafin, bo evropski sklad za konkurenčnost omogočal naložbe skozi celoten inovacijski cikel.

Pomemben del tega sklada bo po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen namenjen krepitvi odpornosti in obrambe, kar je trenutno poleg spodbujanja gospodarske konkurenčnosti osrednja prednostna naloga EU.

Predlog MFF za obdobje 2028-2034 bo po napovedih vključeval še prenovljeno financiranje zunanjega delovanja EU, vključno s podporo državam, ki se želijo pridružiti uniji.

Namerava pa komisija v okviru predloga prenoviti tudi mehanizem pogojevanja izplačil evropskih sredstev državam članicam s spoštovanjem vladavine prava.

“To je po našem mnenju priložnost, da vzpostavimo tesnejšo povezavo med vladavino prava in dostopom do sredstev EU,” je pristojni komisar Michael McGrath povedal v nedavnem pogovoru za Evropsko novinarsko središče (ENR), del katerega je tudi STA.

Močno prenovljena struktura prihodnjega dolgoročnega proračuna, ki jo je Evropska komisija nakazala že v začetku leta, je na nasprotovanje naletela že pred objavo predloga.

Do izplačevanja sredstev na podlagi nacionalnih načrtov so kritične predvsem članice, za katere je pomembna kohezijska politika.

Tako jih je 14, med njimi Slovenija, v t. i. non-paperju nedavno pozvalo k obsežnemu in jasno opredeljenemu proračunu za področje kohezije v prihodnjem MFF, pri čemer je treba sredstva dodeljevati na regionalni osnovi.

Enotne nacionalne načrte po zgledu načrtov za okrevanje je v maja sprejeti resoluciji zavrnil tudi Evropski parlament. Pozval je k strukturi, ki bi zagotovila preglednost in parlamentarni nadzor ter vključevala regionalne in lokalne organe. Prav tako so bili kritični do napovedanega evropskega sklada za konkurenčnost.

Pričakovati je, da bodo eden najtrših orehov v pogajanjih o MFF ravno načrti, na podlagi katerih bi članice prejemale del evropskih sredstev.

Kot tradicionalno v tovrstnih pogajanjih pa se bo verjetno zatikalo tudi pri samem obsegu MFF, ki običajno znaša nekaj več kot en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) unije. To je trenutno nekaj nad 1200 milijard evrov v tekočih cenah.

Zagovornice kohezijske politike se običajno zavzemajo za večji obseg – kar je tudi stališče Evropskega parlamenta – druge pa za ohranitev trenutnega oziroma čim manjšega.

Tabor t. i. varčnih držav se je pred tokratnimi pogajanji zmanjšal za eno članico, in sicer Dansko, ki je spričo potrebe po povečanju izdatkov za obrambo napovedala, da bo v pogajanjih bolj prožna. V skupini tako ostajajo Avstrija, Nizozemska in Švedska.

“Bomo konstruktivni, vendar pa mora EU storiti to, kar dela Švedska, tj. preusmeriti sredstva tja, kjer so najbolj potrebna,” je ob robu torkovega zasedanja finančnih ministrov EU v Bruslju po poročanju ENR dejala švedska ministrica Elisabeth Svantesson. Meni, da bi lahko v druge prioritete preusmerili del kohezijskih sredstev.

Če bo obseg MFF ostal enak, bo verjetno po navedbah neimenovanih uradnikov tudi dejansko prišlo do zmanjšanja sredstev za kohezijo, kar bi prizadelo tudi Slovenijo.

Z obsegom so povezane tudi potrebe po financiranju. Serafin je sredi tedna pozval k dogovoru o novih lastnih virih financiranja evropskega proračuna, ki jih je Bruselj predlagal že leta 2021. To bo potrebno zaradi večjih finančnih potreb – približno 25 milijard letno bo šlo samo za odplačevanje dolga za financiranje instrumenta okrevanje – in vse bolj obremenjenih nacionalnih proračunov.

Po sredini predstavitvi predloga komisije bodo že v petek prvo razpravo opravili ministri članic, pristojni za evropske zadeve. Prava pogajanja se bodo začela jeseni.