Rebalans ZZZS razkril nesorazmerje: Oskrba v plusu, zdravstvo v minusu

[STA]- Skupščina ZZZS je na današnji seji določila rebalans letošnjega finančnega načrta zavoda. Glavni razlog za njegovo pripravo je junija uveljavljena novela zakona o dolgotrajni oskrbi. Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju pa se ob rebalansu med drugim kaže, da je bil vpliv plačne reforme v javnem sektorju v finančnem načrtu zavoda podcenjen.

Novela zakona o dolgotrajni oskrbi je določila, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) povrne sredstva za dodatek za pomoč in postrežbo, za kar je v letošnjem letu načrtovanih 112 milijonov evrov. Na podlagi omenjene novele iz tega naslova je 36,8 milijona evrov predvidenih še za financiranje dodatnih stroškov dela v domovih za starejše in pri izvajalcih storitve pomoči družini na domu.

Skupni odhodki za dolgotrajno oskrbo so načrtovani v višini 171 milijonov evrov in prvotno načrtovane presegajo za 61 milijonov evrov. Ob odhodkih za dodatek za pomoč in postrežbo ter dodatne stroške dela je 4,1 milijona evrov predvidenih za stroške e-oskrbe ter 3,5 milijona evrov za delo službe na tem področju.

Odhodki za dolgotrajno oskrbo na domu so po novem predvideni v višini 14,6 milijona evrov, kar je za skoraj 81,5 milijona evrov manj od prvotno načrtovanih. Kot je pojasnila vodja področja za finance in računovodstvo na ZZZS Daniela Dimić, se bodo namreč po izhodiščih ministrstva za solidarno prihodnost pravice uveljavljale nekoliko počasneje, kot predvideno ob pripravi finančnega načrta. Nova ocena o upravičencih, ki se bodo v letošnjem letu vključili v dolgotrajno oskrbo na domu, je tako nižja.

Direktorica ZD Ljubljana še vedno “dvoživka”

V juliju in avgustu je bilo za dolgotrajno oskrbo skupno vplačanih za 55,2 milijona evrov prispevkov

V juliju in avgustu je bilo za dolgotrajno oskrbo skupno vplačanih za 55,2 milijona evrov prispevkov, do konca leta bodo glede na danes potrjeni rebalans prihodki obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo skupaj znašali 255,4 milijona evrov. V letošnjem letu tako zavod pri dolgotrajni oskrbi načrtuje za 84,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.

Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju, kjer je finančni načrt ob transferju iz državnega proračuna predvideval izravnan finančni rezultat, je z rebalansom predviden primanjkljaj v višini 87,7 milijona evrov, ki bo v celoti pokrit s presežki preteklih let.

Dimić je pojasnila, da je v skladu z najvišjo možnostjo po zakonu o izvrševanju državnega proračuna za letošnje leto načrtovan transfer iz državnega proračuna v višini 420 milijonov evrov. Lastnih virov pa konec leta zavod ne bo več imel, saj jih bodo porabili za pokrivanje primanjkljaja. Večji bo tudi prenos plačil v leto 2026, s prvotnih 34 milijonov se z rebalansom povečuje na 69 milijonov evrov.

Prihodki za obvezno zdravstveno zavarovanje se glede na finančni načrt povečujejo za 30,6 milijona evrov, od tega na račun transferja in državnega proračuna za 22,9 milijona evrov. Med razlogi za povečanje prihodkov so tudi povračila po dogovorih s farmacevtskimi družbami, medtem ko prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje ostajajo nespremenjeni, je navedla.

Ministrstvo ustanavlja delovno skupino za prevedbo v dolgotrajno oskrbo v instituciji

Odhodki za obvezno zdravstveno zavarovanje

Odhodki za obvezno zdravstveno zavarovanje se po drugi strani povečujejo za 118,2 milijona evrov. Med razlogi je tudi vpliv plačne reforme v javnem sektorju na cene zdravstvenih storitev, za katerega na zavodu ugotavljajo, da je bil ob pripravi finančnega načrta podcenjen in da bodo stroški iz tega naslova za 85,8 milijona evrov višji od prvotno načrtovanih.

Odhodki se med drugim povečujejo tudi zaradi uredbe o določitvi programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letos. Dimić pa je izpostavila tudi višja sredstva za nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela, ki so, kot izhaja iz gradiva za sejo, za približno 25 milijonov evrov višja od prvotno načrtovanih. Število ljudi v bolniškem staležu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se je sicer v prvem polletju letos glede na enako obdobje lani povečalo za šest odstotkov.

Po besedah vodje področja za analitiko in razvoj na zavodu Anke Bolka, ki je članom skupščine predstavila poročilo o poslovanju v prvih šestih mesecih letos, je bila v tem obdobju realizacija programov nad načrtovano pri skoraj vseh dejavnostih oz. programih. Kljub večji realizaciji programov pa so se glede na začetek leta ponovno povečale čakalne dobe, tako pri prvih pregledih kot terapevtskih postopkih, ki jih spremljajo.

Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo je povedal, da je kratka analiza, ki so jo opravili, pokazala, da podatki o čakalnih dobah niso zanesljivi. Želijo si, da bi se zavod aktivno vključil v upravljanje čakalnih dob, zato so zaprosili za spremembo zakonov o pacientovih pravicah in o digitalizaciji, da bi bil ZZZS po novem soupravljalec čakalni dob.

Člani skupščine ZZZS so rebalans finančnega načrta sprejeli brez razprave.

Direktorica ZD Ljubljana še vedno “dvoživka”

Noveli

Skupščina ZZZS je na današnji seji, zadnji v tej sestavi, sprejela tudi noveli pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ter sklepa o zdravstvenih stanjih in drugih pogojih za upravičenost do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Finančne posledice sprememb in dopolnitev pri pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja so na letni ravni ocenjene na 9,1 milijona evrov; letos naj bi znašale 1,3 milijona evrov, v letu 2026 dodatnih 7,8 milijona evrov.

Finančno ministrstvo je v mnenju zapisalo, da se zavedajo, da je predlog pripravljen na podlagi izkazanih potreb zavarovancev. Menijo pa, da je uvajanje novih pravic treba presojati tudi z vidika uravnoteženosti javnih financ in dolgoročne fiskalne vzdržnosti. Vodstvo zavoda je naknadno skupščini v razmislek predlagalo dopolnilo, s katerim bi začetek uporabe nekaterih določili zamaknili na 1. oktober 2026.

Gre za določbe, ki se nanašajo predvsem na pravico do novih medicinskih pripomočkov (ortozi za glavo in prsni koš, delna prsna proteza, elektronska stacionarna lupa in koncentrator kisika – stacionarni in prenosni) ter širitev pravice do aparata za določanje glukoze v krvi in diagnostičnih trakov za ta aparat tudi na zavarovane osebe s sladkorno boleznijo, ki niso na inzulinu. A o takšnem dopolnilu skupščina danes ni glasovala. Sprejela je obe noveli in ju bo posredovala v soglasje ministrici za zdravje.

Foto: Portal24/Edvard Kadič