Prve črtice Borisa Pahorja spet med bralci

»Vidite, mi bi radi spregovorili o svojem domu, o pragu naših hiš, ki ga moči morje, o ljubezni ribičev, o ljubezni naših deklic (...). Toda v vsej nagajivosti, ki je v nas, v vsej prešerni pesmi, ki jo začenjamo o morju - smo resni. Resni smo zaradi ljudi, ki so zadnjikrat gledali morje izza okenca živinskega vagona ...«

Tako je Boris Pahor zapisal na prvih straneh zbirke črtic Moj tržaški naslov davnega leta 1948 in tako je v petek zvečer odmevalo v Pokrajinskem muzeju v Kopru, kjer je Primorski poletni festival poskrbel za že tradicionalni poletni poklon tržaškemu pisatelju (1913-2022). O njegovem delu in času, v katerem so črtice nastale, so spregovorile literarni zgodovinarki Urška Perenič in Tatjana Rojc (obe sta tudi avtorici spremnih besed v knjigi) ter zgodovinarka Marta Verginella.

Zapis človeka, ki se je moral na novo najti

Zaslugo, da je po 77 letih izšel ponatis Pahorjevega literarnega prvenca, nosi ob Cankarjevi založbi tudi Tatjana Rojc, ki je vrsto let opozarjala na »dragocenost in presenetljivost« teh črtic, v katerih je tržaški pisatelj nakazal pot, po kateri bo vse življenje stopal. To je zapis človeka, ki se je moral po strahotni taboriščni izkušnji na novo najti, je dejala pred polno koprsko dvorano.

Ki je sebe doživljal kot brodolomca in povsem zaupal samo besedi: vedel je, da lahko le z besedo rešuje pred pozabo umrle tovariše - ossa humiliata. Stanje brodolomca pa je Pahor pojmoval tudi kot stanje popolne svobode, je dejala Rojc: bil glas upornosti, borec proti krivicam, vizionar, ki je sanjal o enotni slovenski levici in samostojni slovenski državi ...

Prvi vidnejši književni manifest Slovencev v Trstu

Bartol je Pahorjevo zbirko trinajstih črtic označil za prvi vidnejši književni manifest slovenskega življa v Trstu, je povzela Perenič. Bila je prelomna in kljub temu, da je v njej jasno zaznati pisateljev pričevanjski angažma, zavest, da je sooblikovalec kolektivnega spomina (kdor bere, postane priča, je opozorila), je to tudi knjiga o Trstu.

Zbirka, ki jo je v Trstu založila Gregorčičeva založba (predhodnica ZTT) na prigovarjanje Franceta Bevka, je namreč prežeta z liričnimi opisi mesta. Skozi podobe Trsta pa bo Pahor, kot vemo, kasneje podoživljal tudi druge življenjske izkušnje.