Provladni Umar želi relativizirati gospodarsko katastrofo, a številke ne lažejo

3 hours ago 24

ARTICLE AD

Novic o stagnaciji in nazadovanju države v času Golobove vlade kar ni konca. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je včeraj poslabšal napoved letošnje gospodarske rasti. Namesto 2,1-odstotne rasti urad zdaj pričakuje le 0,8-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Slabša je tudi napoved za prihodnje leto, saj naj bi rast namesto 2,4 odstotka dosegla 2,1 odstotka. V letu 2027 naj bi znašala 2,2 odstotka.

Umar je gospodarsko katastrofo želel prikazati kot posledico negativnih tveganj, povezanih z razmerami v mednarodnem in domačem okolju ter da je v domačem okolju povezana predvsem z zmogljivostmi za izvedbo investicijskih projektov in rastjo stroškov dela. Prav tako trdi, da so spremembe nominalnega BDP kljub veliki spremembi realne rasti BDP zelo majhne in da je sprememba nominalne ravni obsega BDP v naši jesenski napovedi za letos za dobrih 28 milijonov evrov nižja, prihodnje leto bo blizu 120 milijonov evrov. Seveda je Umar piar krilo Golobove vlade in je treba njihove besede jemati z rezervo.

Preberite še: Kakovost življenja v Sloveniji ogroža nizka produktivnost

Težava takšnega upravičevanja gospodarske katastrofe pa ne vzdrži kritične presoje, ker je Slovenija stalno med slabšimi v EU kar se tiče rasti BDP in drugih kazalcev gospodarstskega razvoja (industrijska proizvodnja, izvoz, dobiček podjetij itd). To pa niso edine slabe novice. Že od konca leta 2022 se vrstijo podatki o padcu industrijske proizvodnje in uvoza ter izvoza. Pred časom smo poročali, da je Eurostat Sloveniji izmeril celo največji padec obsega storitev v Evropski uniji. Težave slovenskega gospodarstva so strukturne in predvsem politično ustvarjene.

Vlada težav sploh ne opazi

Jasno je, da je tri leta in pol “golobovanja” pustilo posledice. Socialistična vlada je neustrezno pričakovala, da dolgi meseci izčrpavanja gospodarstva z vedno novimi davki in predpisi ne bodo rodili posledic. Matjaž Han in Robert Golob sta sicer ujeta v neki drugi dimenziji in nas primerjata z Nemčijo in Švico ter zatrjujeta, da je gospodarstvo v odlični formi. Ironično je tudi Nemčija postala evropski bolnik.

Stranke, ki so po volitvah sestavile koalicijo, so že pred njimi napovedale vojno gospodarstvu – nižje plače, višje davke, več regulacije in zapravljanje javnega denarja za distopično zeleno agendo.

Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo, ki jo je uvedla vlada Janeza Janše, in s 1. januarjem 2023 vsem Slovencem znižala plače, češ da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada, čeprav je potem za javni sektor našla kar milijardo. Ne pozabimo, da ima Slovenija v EU obremenitev plač, ki je med najvišjimi v primerjavi z drugimi državami članicami, OECD pa nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. Tu se dodatna obremenitev plač še ni ustavila – vlada je neto plačo obremenila še s 35 evri “ukinjenega” dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dodatnim prispevkom za dolgotrajno oskrbo (1 odstotek za zaposlene, 2 odstotka za “espeje”), hkrati pa obljublja še obdavčitev regresa, prevoza na delo, socialnih prispevkov in nagrad za uspešnost.

Vlada je prav tako zvišala davek na dobiček pravnih oseb, višala trošarine in dodatno nagajala podjetnikom z zloglasnim “zakonom o štempljanju” radikalne Levice. Vlada se torej do gospodarstva obnaša kot do krave molznice, ki nima pravice oporekati centralno-planskim načrtom, ampak mora tiho dati še zadnjo kapljo mleka, ki je na voljo. Gospodarstvo je postalo demonizirano in celo prezirano, podjetniki pa so postali sovražniki delovnega ljudstva.

V takšnem okolju nobeno še tako robustno gospodarstvo ne more delovati normalno. Slovensko gospodarstvo vendarle še deluje presenetljivo dobro, če upoštevamo napade z vseh mogočih strani. Kljub temu ni vsemogočno.

Še en kazalec, ki opozarja na vojno slovenske vlade z gospodarstvom, je padec Slovenije na indeksu ekonomske svobode, ki jo je izvedla oziroma jo vsako leto izvaja ameriška fundacija Heritage Foundation. Na omenjenem indeksu smo v enem letu padli za pet mest. Na lestvici inovativnosti nazadujemo, na lestvici inflacije smo na zadnjih mestih. Podobno velja na lestvici konkurenčnosti naše države.

Spomnimo, da je glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc pred kratkim poudaril, da so zadnji podatki, ki jih je objavil Eurostat, za Slovenijo skrb vzbujajoči: “Glede na to, da so bili trenutno na voljo podatki za 19 evrskih držav za drugo četrtletje, ugotavljamo, da smo bili po dinamiki gospodarske rasti v prvem polletju šele na 17. mestu med 19 državami.”

Po podatkih Eurostata je bila gospodarska rast v Evropski uniji namreč v drugem četrtletju 0,8 odstotka na letni in 0,7 odstotka na četrtletni ravni. Slovenija torej zaostaja za evropskim povprečjem.

Podatki, kjer smo torej primerjalno z drugimi med najslabšimi torej na laž postavljajo analizo Umarja.

Proračun dobi dovolj denarja, vlada ga troši preveč

Paradoks je, da je bilo davkov vedno več, torej je več tudi porabljenega denarja, javne storitve pa kljub temu stagnirajo ali se slabšajo. Podatki Statističnega urada RS (SURS) jasno kažejo, da ima država dovolj denarja, le zapravlja ga prekomerno. Trditve vladnih predstavnikov o tem, da je blagajna prazna, ne držijo. Podatki SURS-a kažejo, da so se prihodki države zvišali – lansko leto so bili za 6,3 odstotka višji kot leto pred tem. To pomeni, da je prejšnja vlada lahko sredi največje krize v zgodovini gospodarila z nižjimi prihodki kot trenutna vlada v času relativnega miru.

Zmanjševanje delovnih mest in ohlajanje trga dela – viša se le število zaposlenih v javni upravi

Posebej zaskrbljujoči so podatki o trgu dela. V predelovalnih dejavnostih se je število delovnih mest zmanjšalo za 4.000, negativna gibanja pa so tudi v gradbeništvu. Ivanc dodaja: Od lanskega leta se je trg dela začel ohlajati. Decembra smo prvič po daljšem obdobju zabeležili medletno manjše število delovnih mest kot leto prej. Podatki za polletje skupaj kažejo na stagnacijo, medtem ko se je BDP v EU povečal za 1,8 odstotka.

Produktivnost pomeni, koliko vrednosti ustvari vsak delavec. Če pada, pomeni, da delamo enako ali več, a ustvarjamo manj bogastva. V Sloveniji se to dogaja prav zato, ker rast zaposlenosti prihaja samo iz javnega sektorja, ki pa ne ustvarja dobička.

Zaradi tega je največja skrb pritisk na javne finance. Javni sektor raste, kar pomeni višje plače, več zaposlenih in večje izdatke za pokojnine, zdravstvo in socialo. Kdo to plačuje? Mi vsi – prek davkov. Če zasebni sektor pada, je manj denarja v proračunu, kar lahko vodi do višjih davkov, rezov v socialnih programih ali celo dolga. V zadnjih letih smo na primer videli rast izdatkov za zdravstvo zaradi staranja prebivalstva – Slovenija ima vse starejšo družbo, kar pomeni več upokojencev in manj delavcev.

Račun se izstavlja

Vojna napoved gospodarstvu pod ideološkim vodstvom stranke Levica torej dobiva resnično podobo tudi v gospodarskih kazalcih – Umarjeve pravljice navadnim državljanom pri tem ne bodo nič pomagale, dokler bo Slovenija na repu lestvic gospodarske uspešnosti. Spomnimo, da je bilo v času Janševe vlade diametralno nasprotno – takrat smo bili ekonomsko druga najuspešnejša država EU v koronskem obdobju.

I. K.

The post Provladni Umar želi relativizirati gospodarsko katastrofo, a številke ne lažejo first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article