Prihajajo, grizejo in uničujejo – to so invazivni insekti, ki so prišli v Evropo

Pod površjem vsakdanjega življenja se v Evropi odvija boj, ki je večini prebivalcev neviden. Ne prihajajo s tanki in letali, temveč s krili, kleščami in želo. Invazivne žuželke, od tigrastega komarja do azijskega kozlička, hitro osvajajo staro celino, pri tem pa ogrožajo zdravje, kmetijstvo in že tako krhke ekosisteme.

Majhne žuželke so postale ena največjih okoljskih in zdravstvenih groženj Evrope

Čeprav je za večino poletni komar le nadležna nevšečnost, strokovnjaki opozarjajo, da gre za mnogo več kot to. Spreminjajoče se podnebje in vse bolj odprt globalni pretok blaga in ljudi omogočata, da se tropske vrste čedalje pogosteje in uspešneje naseljujejo na območjih, kjer jih nekoč ni bilo.

Smrdljivci

Azijski tigrasti komar: dnevni plenilec s potencialno smrtonosnim ugrizom

Kako se je razširil po Evropi

Azijski tigrasti komar (Aedes albopictus) je ena najbolj prepoznavnih invazivnih vrst v Evropi. S svojimi značilnimi črno-belimi progami se je prvič pojavil v Albaniji leta 1979. Do danes je naselil Italijo, Francijo, balkanske države, južno Ukrajino, pa tudi Belgijo, Nemčijo in celo Švedsko.

Zakaj je nevaren

Komar uspeva v urbanih okoljih, saj za razmnoževanje potrebuje le nekaj stoječih kapljic vode – v cvetličnem loncu, žlebu ali plastenki. Je aktiven podnevi in lahko ugrizne večkrat na dan. Poleg srbečih pikov pa je največja težava njegova vloga prenašalca virusov, kot so denga, čikungunja in Zika.

Azijski sršen: tiha grožnja evropskim čebelam

Zmeda z “morilskimi sršeni”

Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) ni isti kot razvpit azijski velikan, znan kot “sršen morilec”, a je vseeno smrtonosna grožnja za ekosisteme. Od leta 2004, ko so ga prvič zaznali v Franciji, se je razširil v več kot deset evropskih držav, med drugim tudi v Italijo, Španijo, Belgijo in Združeno kraljestvo.

Zakaj ni le čebelarski problem

Njegova glavna tarča so opraševalci, še posebej evropske medonosne čebele. Ena sama samica lahko na dan pokonča tudi do 50 čebel. S tem ogroža opraševanje več kot 80 % kulturnih rastlin in divjih rastlin v Evropi. Dolgoročno pomeni to resno nevarnost za prehransko varnost.

Rdeče invazivne mravlje: drobne, a rušilne

Vrste, ki si podrejajo domače mravlje

Na seznamu EU so štiri problematične vrste: tropske ognjene mravlje, rdeče in črne uvožene mravlje in male ognjene mravlje. V Evropi so se prvič pojavili že v 19. stoletju, danes pa predstavljajo grožnjo za več kot polovico urbanih območij.

Povzročitelji alergij in električnih okvar

Njihovi piki so boleči in lahko sprožijo hude alergijske reakcije. Poleg tega so znani po tem, da se zažirajo v električne naprave, žvečijo ožičenje in povzročajo kratke stike. Njihov vpliv je ocenjen na milijarde evrov letno.

“Smrdljivci”: uničevalci sadovnjakov in vinogradov

Nevarna in trdoživa

Siva ščitasta stenica – smrdljivka (Halyomorpha halys) je poseben sovražnik kmetijstva. Posebej privlačijo jo sadje, oreščki in vinska trta, a je vsestransko nevarna tudi za številne druge poljščine. Samo v Italiji je povzročila več kot pol milijarde evrov škode v enem letu.

Kaj lahko storimo

Tradicionalno so se proti njej borili s pesticidi. A vse več znanstvenikov zagovarja uporabo naravnih sovražnikov, kot je samurajska osa (Trissolcus japonicus), ki svoja jajčeca odlaže v jajčeca stjenic. S tem učinkovito preprečuje razmnoževanje, čeprav obstajajo pomisleki o dolgoročnih učinkih vnosa nove vrste.

Azijski dolgorogi kozliček: tiha smrt za mestna drevesa

Grožnja iz zabojnikov

Dolgorogi aizijski kozliček (Anoplophora glabripennis) je uvrščen na seznam 100 najnevarnejših invazivnih vrst. V Evropo je prispel v zabojnikih z lesenim pakirnim materialom. Njegove ličinke se zajedajo v debla listavcev in jih v nekaj letih uničijo.

Hlad mestnih ulic v nevarnosti

Čeprav je danes še razmeroma redka vrsta, je potencial za uničenje velik. Mesta, ki jih hladi mestno drevje, bi se lahko kmalu znašla pod pritiski vse toplejših poletij brez naravnega senčenja.

Kako se Evropa odziva na invazijo

Rešitev ni le ena

Popolna izkoreninitev je v večini primerov skoraj nemogoča. Zato države kombinirajo različne pristope: od mehanskih pasti in odstranjevanja gnezd, do uporabe umetne inteligence za nadzor populacij.

Preventiva je ključ

Najbolj učinkovit ukrep je preprečevanje vstopa novih vrst. To pomeni strog nadzor nad leseno embalažo, razkuževanje pošiljk rastlin in izobraževanje javnosti. Pogosto so uspehi doseženi že z odstranjevanjem stoječe vode na balkonih ali rednim pregledom žlebov.

Evropa na preizkušnji: življenje z novimi vrstami

Nič več “če”, temveč “kako naprej”

Znanstveniki se strinjajo: življenje z invazivnimi insekti postaja nova realnost. Ker jih ni mogoče v celoti odstraniti, se mora družba naučiti, kako omejiti njihovo škodo in jih opazovati, preden povzročijo nepopravljivo škodo.

Invazivne žuželke niso le eksotična zanimivost, temveč konkretna in merljiva grožnja. Odgovornost ne le institucij, temveč tudi posameznika, je, da te grožnje prepoznamo in se nanje odzovemo.

Smrdljivci v vašem domu? Zakaj prihajajo in kako se jih učinkovito znebiti

Objava Prihajajo, grizejo in uničujejo – to so invazivni insekti, ki so prišli v Evropo se je pojavila na Vse za moj dan.