Pri nas se za razliko od drugih ne kopičijo zaloge neprodanega vina

Po dveh skromnih vinskih letinah letošnje ugodne vremenske razmere dajejo misliti, da bo tokratna trgatev obilna, pa tudi kakovostna, kar je mogoče brati kot spodbuden podatek. A ne nujno.

V dneh, ko marsikje že segajo po zrelih grozdih, v Italiji odmeva podatek o tem, da je 31. julija letos v hladnem zavetju vinskih kleti »čakalo« kar 39,8 milijona hektolitrov vina, kot je razvidno iz zadnjega poročila Cantina Italia, ki ga pripravlja ministrstvo za kmetijstvo. To je za 0,5 % več kot ob istem času lani.

»Vinarji to težko priznamo, a v resnici nas skrbi zaradi skorajšnje trgatve,« je za finančni dnevnik Il Sole 24 Ore dejal predsednik Italijanske zveze vin (UIV) Lamberto Frescobaldi. »Že dobro leto govorimo o tveganju prekomerne proizvodnje. Leta 2023 nas je ‘rešila’ peronospora, zaradi katere je bil pridelek manjši, lani pa je temu botrovalo vreme. Če bo letos letina povprečna, recimo za 50 milijonov hektolitrov, bo skupaj z neprodanimi zalogami vin v kleteh 90 milijonov hektolitrov vina za prodajo. To je zastrašujoč scenarij.« Zaradi tega je Frescobaldi mnenja, da bi morali, če želijo zaščiti vinski trg, omejiti količino proizvodnje vina.

O tem, da se trendi na vinskem trgu spreminjajo, smo že poročali, tema se redno pojavlja tudi v naši kulinarično-vinski rubriki, ki jo za Primorski dnevnik pripravlja Toni Gomišček. K temu prispeva več dejavnikov. Spremenjene navade pri uživanju alkohola zlasti med mladimi - podatki kažejo, da v Italiji narašča število ljudi, ki uživajo alkohol, a ga popijejo manj - pa tudi podnebne spremembe, s katerimi zaradi višjih temperatur rdeče vino postaja manj priljubljeno in stranke raje naročajo bolj sveža vina, kot so bela. V tem kontekstu je treba omeniti še negotovost zaradi carin ZDA, zaradi katerih je »otrpnil« predvsem tisti del vinarstva, ki je izvozno pretežno osredotočen na trg čez lužo.

Ker živimo v krajih z bogato in cvetočo vinarsko tradicijo, nas je zanimalo, če grožnja prekomerne proizvodnje ob nižji porabi povzroča preglavice tudi kletem naših vinarjev. Seveda z upoštevanjem vseh specifičnosti, ki so značilne za Tržaško in Goriško, kjer je skoncentriran največji delež slovenskih vinarjev v Italiji.

Tako tajnik Kmečke zveze Erik Masten kot deželni predsednik kmetijskega združenja Coldiretti Martin Figelj pravita, da se s težavo kopičenja neprodanega vina soočajo zlasti večje kleti v italijanskih deželah, ki veljajo za glavne vinorodne, kot so Piemont, Toskana in nekatere na jugu države, kjer so pridelovalne površine večje in z njimi tudi število steklenic višje. »Slika se sicer razlikuje glede na okolje. Kar velja na Tržaškem, ne drži nujno tudi za Goriško - in obratno. Potem je tu še Furlanija, kjer so bolj osredotočeni na večje količine srednje kakovosti,» še poreče Masten. Pri Kmečki zvezi, slovenski stanovski organizaciji kmetov v Italiji, ravno v tem času od članov in članic prejemajo podatke o zalogah vina, ki jih je treba obvezno prijaviti, tako da svežih še ni na voljo.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.