ARTICLE AD
Bruselj in Washington sta v četrtek predstavila skupno trgovinsko izjavo, ki sledi sporazumu, sklenjenemu konec julija na Škotskem med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dokument potrjuje, da bodo avtomobili, polprevodniki in farmacevtski izdelki pri uvozu v ZDA obremenjeni z največ 15 odstotki carin.
Skupna izjava ni pravno zavezujoča, a jo v Bruslju opisujejo kot „prvi korak“ k pridobivanju tarifnih izjem za evropsko gospodarstvo. Trenutno za avtomobile in avtomobilske dele velja 27,5-odstotna carinska stopnja, ki bi se lahko znižala retroaktivno od 1. avgusta. „Trden namen Komisije je, da do konca meseca predstavi zakonodajni predlog,“ je povedal evropski komisar za trgovino in gospodarsko varnost Maroš Šefčovič.
Po dokumentu bo od 1. septembra za določene surovine, letala in letalske dele ter generična zdravila veljal poseben režim z uporabo le standardnih nediskriminatornih carin. Za farmacevtske izdelke in polprevodnike sicer že zdaj veljajo osnovne tarife, 15-odstotna stopnja pa bi se uvedla le v primeru, da bi se ZDA po zaključku preiskav odločile za dvig dajatev.
Na seznamu izvzetih izdelkov ni vina in žganih pijač, kar je zlasti prizadelo Francijo. Evropska komisija je poudarila, da si bosta strani „še naprej prizadevali za razširitev te ureditve“. Na področju jekla in aluminija dogovorov ni bilo, saj za izvoz iz EU ostajajo v veljavi 50-odstotne tarife. V izjavi je zapisano, da bo sledilo sodelovanje pri reševanju presežnih zmogljivosti in iskanju rešitev za tarifne kvote.
Energetika, čipi in vojaška oprema
Besedilo potrjuje tudi obsežne gospodarske zaveze. Podjetja EU bodo do leta 2028 kupila ameriške energetske proizvode v vrednosti 750 milijard dolarjev ter umetno inteligentne čipe v vrednosti 40 milijard dolarjev. Poleg tega bodo v strateške sektorje vložila dodatnih 600 milijard dolarjev. EU se zavezuje tudi k povečanemu nakupu ameriške vojaške in obrambne opreme.
Komisija je ob tem zagotovila, da to ne bo v nasprotju z načrti za krepitev evropske obrambne industrije, saj bodo ti rezultati vidni šele čez nekaj let. Washington je dosegel tudi prilagoditve evropskih zakonodajnih aktov, ki jih je označil za problematične – med njimi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) ter direktiv o trajnostnem razvoju.
Različni odzivi in opozorila
Šefčovič je sporazum označil za „najugodnejši trgovinski dogovor, ki so ga ZDA sklenile s partnerico“, saj po njegovih besedah prinaša stabilnost, predvidljivost in okrepljeno transatlantsko partnerstvo. Pozitivno sta se odzvala tudi von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Vendar vsi v Bruslju niso bili navdušeni. Nekdanji uradnik EU je za Euronews dejal, da je skupna izjava „grozna, popolna kapitulacija“, saj ameriške tarife ostajajo na ravni 15 odstotkov, medtem ko EU na industrijsko blago uporablja ničelne dajatve. Tudi analitik Niclas Poitiers iz raziskovalnega centra Bruegel meni, da gre za „zelo pomanjkljiv sporazum“, ki poslabšuje trgovinske odnose v primerjavi z lanskim letom in je zaradi svoje nezavezujoče narave odvisen od nestanovitne ameriške politike.
„Vedno obstaja možnost, da bo predsednik Trump ponovno odprl del tega sporazuma,“ je Poitiers dejal za Euronews.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava EU in ZDA v skupni izjavi: 15 odstotkov carin za ključne izdelke je bila najprej objavljena na Portal24.