Prešernovo mesto, ki neguje spomin na bazoviške junake

Rubrika Potepanja Sare Terpin, ki izhaja v naši prilogi Poletni miks, nas je tokrat popeljala v Kranj. Verjetno ga večina še iz šolskih klopi povezuje s Francetom Prešernom, ki je v tem mestu preživel svoja zadnja leta. Tu mu je namreč po dolgih letih bilo odobreno samostojno odvetniško mesto. Hiša, v kateri je živel in imel pisarno, je danes spremenjena v spominski muzej, kjer so na ogled njegova dela, pa tudi originalno pohištvo.

Štiri tone bakra za kip

V Kranju skoraj ni kotička, ki ne bi obujal spomina na Prešerna. Največjo pozornost vzbuja njegov pet metrov visoki kip, za izdelavo katerega so leta 1952 porabili kar štiri tone brona. Zadnje počivališče ima Prešeren na nekdanjem kranjskem pokopališču, ki je danes preurejeno v spominski park.

V Prešernovem gaju stoji med drugim tudi spomenik bazoviškim junakom, prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Evropi, postavljen leta 1931