.png)
5 hours ago
28
ARTICLE AD
Z uvedbo dovolnin se po besedah Ministrstva za naravne vire in prostor odpravlja dolgoletna neenakost med imetniki vodnih pravic. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da za gospodinjstva sprememb ne bo, saj „cena vode iz pipe ostaja nespremenjena“. Namen nove ureditve je zagotoviti pravičnejšo obravnavo vseh uporabnikov in hkrati varovati ustavno pravico do čiste pitne vode.
Dovolnine po več kot dveh desetletjih odpravljajo razlikovanje med imetniki vodnih pravic. Doslej so plačevali zgolj tisti, ki so imeli koncesije, medtem ko imetniki vodnih dovoljenj plačila niso poravnavali.
„Obveznost plačevanja za vodno pravico že od leta 2002 določa Zakon o vodah, vendar so doslej plačevali zgolj tisti, ki imajo za rabo vode sklenjene koncesijske pogodbe. Preostali, to so imetniki vodnih dovoljenj, pa do zdaj niso plačevali nič, ker se 23 let zanje ta določba ni uveljavila,“ so opozorili na ministrstvu. Na to so po njihovih navedbah v preteklosti opozarjali tudi Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in Evropska komisija.
Plačilo bo obvezno za vse, ki za dejavnost rezervirajo odvzem določene količine vode ali izvajajo dejavnost v vodi. To vključuje uporabnike večjih količin vode za proizvodnjo, energetiko, turizem, namakanje, predelavo hrane, živinorejo, ribogojstvo ter vodni promet. Informativni izračuni, ki jih ti uporabniki prejemajo v teh dneh, pa še niso dokončni.
„Imetniki lahko podajo vlogo za zmanjšanje rezervirane količine vode ter tako plačajo manj. S tem želimo spodbuditi k racionalni rabi vode in pozvati k premisleku, ali se je mogoče delu rezervirane vode odpovedati v korist drugim ali v korist naravi,“ so poudarili na ministrstvu.
Finančni okvir in namensko porabljena sredstva
Po trenutnih izračunih se bo v Sklad za vode letno steklo približno 17 milijonov evrov, a naj bi se končni znesek po prilagoditvah zmanjšal na okoli 10 milijonov evrov. Denar bo namenjen varovanju vodnih virov, zmanjševanju poplavne ogroženosti, prilagajanju na podnebne spremembe, obnovi rečnih strug in hudournikov ter izboljšanju oskrbe s pitno vodo in razvoju kanalizacijskih sistemov.
Zakon o vodah določa, da je za posebno rabo vodnega javnega dobra treba pridobiti vodno pravico in zanjo plačati. Vodne pravice so lahko koncesije ali dovoljenja. Za prve se plačuje koncesnina, za druge pa dovolnina. Zaradi odsotnosti ustrezne uredbe so imetniki vodnih dovoljenj 23 let ostali oproščeni plačila.
Ministrstvo izpostavlja primer dveh pivovarn: „Tista, ki je vodo pridobivala iz lastne vrtine, za kar je pridobila koncesijo, je koncesnino plačevala; pivovarna, ki je vodo odvzemala iz javnega vodovoda, za kar je pridobila vodno dovoljenje, pa dovolnine zaradi pravne praznine ni plačevala in je imela zaradi navedenega nepravično konkurenčno prednost.“
Uredba, ki je začela veljati 28. junija, po navedbah ministrstva tako končno uresničuje zakon in „odpravlja neupravičeno boljši konkurenčni položaj subjektov, ki imajo vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja“.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Ministrstvo: Uvedba dovolnin odpravlja dolgoletno neenakost pri rabi vode je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)