Presenetilo vas bo, kdo od kraljev in cesarjev je danes na prestolu po Evropi

Evropa, kontinent s stoletno zgodovino kraljev, kraljic in cesarjev, je danes večinoma republikanska. A nekje med tradicijo in simboliko v nekaterih državah še vedno vladajo monarhi. Drugje so zadnji vladarji že davno odšli, vendar njihova podoba vztraja v kolektivnem spominu.

V Evropi še vedno kraljujejo, a mnogi so že padli

Zemljevid zadnjih monarhov Evrope, ki vizualno prikazuje obraze kraljev in cesarjev posameznih držav, je več kot zgodovinski prikaz. Je opomnik, kako hitro se lahko politični sistemi zamenjajo in kako počasi izginja simbolna moč krone. To ni zgolj zgodba o vladarjih, temveč tudi o narodih, ki so jim sledili – ali jih zavrnili.

Norveška

Skandinavija še verjame v krono

Kralj Harald V je simbol stabilnosti Norveške

Na Norveškem je danes še vedno uradni monarh kralj Harald V, ki vlada od leta 1991. V času svoje dolge vladavine je postal sinonim za spoštovanje, stabilnost in zmernost. Norvežani ga cenijo kot očetovsko figuro, ki jih povezuje, ne deli.

Švedska se drži kraljeve tradicije s Carlom XVI. Gustafom

Na Švedskem ima krona prav tako trdno mesto v ustavni ureditvi. Kralj Carl XVI. Gustaf vlada od leta 1973 in je najdlje vladajoči švedski monarh. Njegova hči, prestolonaslednica Viktorija, je zelo priljubljena in pogosto javno izpostavljena – kar dodatno utrjuje zaupanje v monarhijo.

Danska ostaja kraljevina pod vodstvom kraljice Margarete II

Dansko je desetletja vodila kraljica Margareta II, ena najuglednejših evropskih monarhinj. Po smrti kraljice Elizabete II. je veljala za eno najstarejših vladaric Evrope, ki uživa široko podporo državljanov. Od 14. januarja 2024 kraljevino Dansko vodi Kralj Frederik X.

Zahodna Evropa še ni snela krone

Kraljica Beatrix in belgijski kralj Albert II

Nizozemska je kraljevina z dolgo tradicijo. Kraljica Beatrix, ki je zdaj že abdicirala, je bila med ljudstvom zelo priljubljena. Danes ji na prestolu sledi kralj Willem-Alexander. V Belgiji je podobno -– kralj Albert II je po desetletjih vladanja prestol predal sinu Filipu. Oba sistema delujeta brez večjih pretresov.

V Veliki Britaniji kralj Karel III. nadaljuje stoletno dediščino

Po smrti kraljice Elizabete II. je britansko krono prevzel kralj Karel III. Čeprav je imel javnost dolgo razdeljeno mnenje o njem, se je s prevzemom prestola slika nekoliko izboljšala. Kraljevi obredi in simbolika so še vedno močno vgrajeni v britansko kulturo.

V srcu Evrope so cesarji ostali v zgodovinskih knjigah

Zadnji francoski cesar je bil Napoleon III

Francija je bila dolgo časa monarhija, a je kasneje prestopila v republiko. Napoleon III je bil zadnji, ki je vladal kot cesar, preden se je oblikovala sodobna politična ureditev. Njegova usoda – izgnanstvo in propad cesarstva – je utemeljila francosko demokratično pot.

Nemški cesar Viljem II je zaključil obdobje imperialne Nemčije

Viljem II, zadnji cesar Nemčije, je moral po prvi svetovni vojni abdicirati. Njegov odhod pomeni konec cesarske dobe in začetek obdobja republikanskega vladanja, čeprav z vmesnimi temnimi obdobji, kot je bila nacistična diktatura.

Razpad Avstro-Ogrske je preoblikoval Srednjo Evropo

Cesar Karel I je bil zadnji skupni vladar tega prostora

Karel I., zadnji cesar Avstro-Ogrske, je bil tudi zadnji vladar, ki je nosil simbolično oblast nad ozemlji današnje Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške in tudi slovenskih pokrajin. Po koncu prve svetovne vojne je moral odstopiti, monarhija se je razkrojila, narodnosti so si izborile samostojne poti.

Slovenci so prešli iz cesarstva v lastno republiko

Za Slovenijo ima tema zgodovinskega monarhizma dodatno vrednost. Iz Habsburške monarhije smo stopili v kraljevino SHS, nato v Jugoslavijo in nazadnje v lastno državo. Vse to so bile pomembne prelomnice, ki so oblikovale narodno zavest in politični značaj.

Monarhije Balkana in Vzhodne Evrope so padle pod pritiski

Romunija, Bolgarija in Italija so se poslovile od kraljev

V Romuniji je zadnji kralj Mihael I. moral abdicirati pod pritiskom komunistične oblasti. V Bolgariji je bil zadnji kralj Boris III, ki je vodil državo med drugo svetovno vojno. Italija se je od monarhije poslovila z referendumom po koncu fašizma. Zadnji kralj Viktor Emanuel III se je umaknil v izgnanstvo.

Ruski car Nikolaj II ostaja ena najbolj tragičnih figur zgodovine

Cesar Nikolaj II. in celotna njegova družina so bili usmrčeni med rusko revolucijo. Danes jih ruska pravoslavna cerkev časti kot svetnike. Kljub temu ni več resnega gibanja za obnovo monarhije, čeprav spomin nanje ostaja močan.

Kraljevi simboli Jugoslavije, Srbije in Grčije danes živijo le še v protokolu

Na Balkanu so zadnji kralji, kot je Peter II. iz Jugoslavije ali Konstantin II. iz Grčije, že dolgo izgnani ali pokojni. Njihovi potomci danes živijo večinoma v tujini ali vodijo simbolne fundacije. Monarhija v teh državah ni več realna politična možnost, a njeni sledovi so še vedno prisotni v zgodovinskih razpravah.

In zakaj tema zadnjih monarhov še danes pritegne bralce?

Predstavlja kontinuiteto, simboliko in del naše preteklosti

Ljudje iščejo v monarhiji nekaj, česar v sodobni politiki ne najdejo – stabilnost, spoštovanje in povezavo z zgodovino. Monarhi simbolizirajo državo na način, ki presega volilne cikle in ideološke delitve. Čeprav nimajo več moči, imajo pogosto več spoštovanja kot izvoljeni politiki.

Uporabna vrednost razumevanja zgodovine

Razumevanje tega, kdo so bili zadnji vladarji, pomaga pri boljšem dojemanju današnje Evrope. Na primer: v državah, kjer so monarhije padle zaradi nasilnih revolucij, je odnos do oblasti še danes precej drugačen kot tam, kjer so monarhije prešle v simbolne funkcije brez spopadov.

Objava Presenetilo vas bo, kdo od kraljev in cesarjev je danes na prestolu po Evropi se je pojavila na Vse za moj dan.