PERSPEKTIVE: Vsi tako, vsi tako, vsi so delali tako

Nekega jutra, ko sem med hojo opazovala, kako se iz megle in oblakov rojeva nov dan, se mi je v misli nenadoma vtihotapila ljudska pesem in mi nato kar naprej odzvanjala. Morda se je tudi vi spomnite: Abraham ima sedem sinov, sedem sinov, Abraham. Vsi so jedli, vsi so pili, vsi so delali tako. Vsi tako, vsi tako, vsi so delali tako. Vsi tako, vsi tako, vsi so delali tako.

Verjetno ste jo zapeli že med branjem. Spomnim se, da smo jo v vrtcu in doma pogosto prepevali. Ima prijetno in veselo melodijo.

Poleg lepih in prijetnih spominov iz otroštva, ki mi jih je priklicala ta pesem, sem se začela spraševati, zakaj me je moja podzavest ravno zdaj spomnila nanjo.

Jasni odgovori niso takojšnji in pogosto potrebujemo kar nekaj časa, da pridemo do prepričljive in dovolj celostne razlage. A refren pesmi Vsi so delali tako me je pričakovano pripeljal v današnji dan.

Mislim, da je marsikdo v odraslem življenju že slišal stavek: »Saj smo vedno delali tako.« Težko verjamem, da ga ni še nihče slišal - predvsem v našem zamejskem prostoru. Lahko bi rekli, da gre skoraj za vsakodnevni izraz.

Trdna prepričanja, ki stojijo za temi besedami, v meni pogosto prebudijo notranjo iskrico - jeze, negotovosti, nerazumevanja, a hkrati tudi radovednosti. In kot se mi pogosto dogaja, se znajdem s tisočerimi vprašanji: Zakaj že od nekdaj to počnejo? Če to še vedno delajo, očitno obstaja neki skrit razlog. Kateri? Je to rezultat kompromisa? Morda ne poznajo novih načinov, kako izboljšati določene pristope? In še in še ...

Nato sama sebi rečem, tako kot mi pogosto pravijo tudi drugi: »Katja, ne se preveč obremenjevati z vprašanji, ne zapletaj si življenja. Pojdi v akcijo, sooči se z realnostjo.«

Morda je to - postavljati si vprašanja, razmišljati o posledicah, poskušati razumeti, kako se bodo stvari razvile, jih imeti pod (vsaj delnim) nadzorom in biti pripravljen na različne možnosti - bolj značilno za ženske. Ne vem, koliko moških razmišlja podobno. Včasih jim zavidam: kar je belo, je belo, kar je črno, je črno. Zdi se mi, da pri njihovih odločitvah ni odtenkov - samo akcija.

Če se vrnem k pesmi: ob tem sem se tudi malo nasmehnila. Čeprav gre za veselo in prijetno pesmico za otroke, ni najbolj poučna, če jo pogledamo skozi oči odraslega. Seveda nočem nikogar prepričevati, da bi jo morali cenzurirati - daleč od tega! Ampak če refren Vsi so delali tako prenesemo v najstniško ali odraslo življenje, lahko nehote sporoča, da je drugačno razmišljanje, čutenje ali delovanje nekaj neprimernega. Vemo, da se vsak posameznik razlikuje od drugega in da prav ta različnost prispeva k bolj razviti in bogati družbi. In če živimo v demokratični državi, se moramo s tem strinjati. Raznolikost - ob spoštovanju drugega - nas bogati in je potrebna.

Kar pa me kot pripadnico manjšine in kulturno delavko v našem prostoru še posebej skrbi, sta prav stavek Vedno smo delali tako in miselnost za njim. Zanimivo bi bilo to miselnost uglasbiti - morda z isto melodijo kot otroško pesem -, kar bi zvenelo že rahlo sarkastično ali celo kot del satire.

Po eni strani kot pripadnica mlajše generacije trdno verjamem, da brez poglobljenega poznavanja preteklosti, dogodkov in osebnosti, ki so oblikovale naš sedanji prostor, težko delamo s pogledom v prihodnost. Kot posamezniki - tako mladi kot starejši - in kot člani skupnosti moramo razmišljati o prihodnosti v kontekstu sprememb, inovacij in kakovosti, ki jih današnja lokalna in globalna družba postavlja pred nas.

Zato moramo - počasi, a ne prepočasi - nehati verjeti, da je način razmišljanja in delovanja, ki ga uporabljamo zadnjih trideset let ali več, še vedno najprimernejši in najbolj aktualen. Moramo si prizadevati in se »odvaditi« te melodije - naj ostane le lep spomin na otroštvo. Spremembe so vedno nepredvidljive in pogosto posameznika ali skupnost pahnejo v nestabilnost. A če bomo vsi stremeli k novemu, sodobnejšemu in kakovostnejšemu načinu življenja in dela, nas bo prihodnosti morda manj strah, kot si mislimo.

Še enkrat torej zapojmo to pesem - a tokrat z novo miselnostjo, saj sicer ne vem, koliko bomo še jedli in pili.