Preurejanje medijske krajine in rumene kulise pred volitvami

Slovenija je v zadnjih tednih priča intenzivnemu političnemu dogajanju, ki razkriva pravo naravo Golobove vlade – od podrejanja medijske krajine do fiskalnega razkroja in predvolilne poroke. V ospredju je sprejetje spornega medijskega zakona, ki ga je vladajoča leva koalicija (Gibanje Svoboda, SD, Levica) potrdila v državnem zboru. Zakon sistemsko nagrajuje režimu naklonjene medije, medtem ko kritične glasove potiska v finančno in institucionalno osamitev.

Gre za poskus popolnega podrejanja medijskega prostora, ki spominja na prakse iz preteklih časov, za katere smo mislili, da so za nami. Na portalu Demokracija.si smo pretekli teden razkrili, naj bi bil premier Robert Golob osebno posredoval pri Telekomu Slovenije, da je ta bistveno povečal finančna nakazila medijski hiši Pro Plus (POP TV). Po naših informacijah naj bi šlo za več kot 12 milijonov evrov letno – kar je občuten dvig v primerjavi z dosedanjimi zneski. V zameno gledalci poslušajo neprebavljivo, pocukrano poročanje o premierjevi poroki v protokolarnem objektu Vila Tartini in druge rumene, banalne vsebine za poneumljanje ljudstva. V času, ko se bližajo volitve, je torej povsem očitno, da vladajoča elita ne varčuje z davkoplačevalskim denarjem, ko gre za utrjevanje medijskega vpliva.

Medtem se v ozadju razkriva prava cena Golobove vladavine. Fiskalni svet je opozoril, da je v prvih osmih mesecih letošnjega leta nastala proračunska luknja v višini več kot milijarde evrov. Razlogi? Pretirana rast plač v javnem sektorju, stagnacija gospodarske aktivnosti, slabo črpanje evropskih sredstev in upad prihodkov v državni proračun. Vlada se zanaša na optimistične napovedi, medtem ko realnost kaže sistemsko neracionalno načrtovanje. Namesto da bi se vlada ukvarjala z domačimi težavami, svojo nesposobnost prikriva z aktivistično zunanjo politiko, ki se je ne bi sramovala niti Titova Jugoslavija.

A domače težave se kopičijo. SDS in NSi sta zato vložili interpelacijo zoper nesposobnega ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Po več kot letu dni mu še vedno ni uspelo vzpostaviti delujočega sistema dolgotrajne oskrbe, ljudje pa plačujemo prispevek za storitev, ki je ni. Gre za klasičen primer politične neodgovornosti, kjer se ideološki aktivizem postavlja pred dejanske potrebe slovenskih državljanov.

V ozadju vsega tega se politične stranke pripravljajo na državnozborske volitve, ki bodo najkasneje marca prihodnje leto. V soboto bo potekal kongres NSi, na katerem bodo volili novega predsednika stranke. Odpira se prostor za prenovo stranke, ki je v tem mandatu ravnala politično povsem nenačelno. Da je dobila dRorobtine z “gospodarjeve mize”, je paktirala z Gibanjem Svoboda in izvotlila resen parlamentarni nadzor, ki ga je zmožna verodostojno opravljati samo kadrovsko močna SDS. A to se ji sedaj maščuje. Novi predsednik bo moral stranko, če jo bo želel postaviti na nove temelje, očistiti “kšeftarjev”, ki pridevnik “krščanski” zlorabljajo za polnjenje žepov. Verodostojnost je namreč mogoče doseči le na dolgi rok.

Dr. Metod Berlec