Orientalski sršen v Sloveniji – kaj to pomeni?

Sredi poletja so strokovnjaki potrdili opažanja orientalskega sršena na več lokacijah po Sloveniji. Vrsta z latinskim imenom Vespa orientalis je bila pri nas zaznana že pred nekaj leti, a se šele zdaj kaže kot bolj očitna prisotnost. Novica je med čebelarji in prebivalci sprožila skrb, saj se ta žuželka pogosto omenja v povezavi z nevarnostmi za opraševalce, sadjarstvo in vinogradništvo.

Čeprav pristojne službe mirijo, da vrsta trenutno ne sodi med najbolj problematične, so priprave na izdelavo uradnih protokolov za obvladovanje pojava že v teku. Slovenija se namreč zaveda pomena hitrega odziva, saj je čebelarstvo tukaj del kulturne in gospodarske identitete.

Kaj je orientalski sršen?

Orientalski sršen je večja žuželka, ki izvira iz območja Sredozemlja, Bližnjega vzhoda in severne Afrike. V zadnjih desetletjih se širi proti severu, predvsem zaradi sprememb podnebja in človeških dejavnosti.

Prepoznamo ga po značilni rdečkasto rjavi barvi in rumenem obroču na zadku. Gnezda gradi v votlinah, zidovih, podstrešjih ali celo v tleh. V nasprotju z azijskim sršenom, ki je že uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst EU, orientalski sršen za zdaj uradno nima tega statusa.

Orientalski sršen, Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Pomen za čebelarstvo

V Sloveniji ima čebelarstvo posebno vlogo. Avtohtona kranjska čebela je zaščitni znak države in pomembna gospodarska dejavnost. Vsaka nova vrsta sršena zato sproži pozornost in vprašanja o možnih vplivih.

Orientalski sršen lovi čebele, vendar v manjšem obsegu kot azijski sorodnik. Njegov plenilski pritisk se kljub temu pozna v panjih, zlasti tam, kjer je populacija sršenov večja. Čebelarji opozarjajo, da je treba spremljati število osebkov in hitro ukrepati, če bi se začela večja ogroženost.

Sadjarstvo in vinogradništvo

Sršen se ne ustavi pri čebelah. Zna napadati tudi zrele plodove, poškodovati grozdje in druge vrste sadja. Takšno vedenje lahko povzroči gospodarsko škodo, zlasti v obdobju trgatve. V vinorodnih pokrajinah že razmišljajo, kako bodo ob morebitnem povečanju populacije zaščitili pridelek.

Spremljanje pojava in protokoli

Uradne službe v Sloveniji spremljajo prisotnost orientalskega sršena že od leta 2019. Vzpostavljen je sistem prijav, kjer prebivalci ob opažanju posameznega osebka ali gnezda obvestijo svetovalce, veterinarje ali čebelarske organizacije.

Vsaka prijava mora vsebovati osnovne podatke: opis opažanja, število osebkov ali gnezd, točno lokacijo, datum ter fotografijo ali video. Le z dovolj informacijami lahko strokovnjaki ocenijo stanje in pripravijo načrt ukrepov.

Kako ravnati ob opažanju?

Poročanje pristojnim službam

Najpomembnejši korak je, da posameznik sam ne poskuša odstranjevati gnezda. Sršeni so lahko agresivni, njihov pik pa boleč. Namesto tega je treba podatke posredovati javnim svetovalnim službam.

Preprečevanje dostopa do hrane

Okolica sadovnjakov in vinogradov naj bo urejena, saj ostanki hrane privabljajo žuželke. V urbanem okolju velja enako: odprti smetnjaki in sladke pijače privabijo sršene bližje ljudem.

Previdnost pri delu na prostem

Delavci v sadovnjakih in vinogradih morajo biti obveščeni o morebitni prisotnosti. Če opazijo večje število osebkov, naj delo prilagodijo in se izogibajo neposrednim stikom.

Primerjava z azijskim sršenom

Azijski sršen, ki je v Evropi povzročil resne težave čebelarjem, je mnogo bolj agresiven in učinkovit pri lovu na čebele. Orientalski sorodnik je sicer podoben po videzu in navadah, vendar njegova populacija ni tako množična. Prav zato ni uvrščen med invazivne vrste na ravni EU.

To pa ne pomeni, da ga je mogoče prezreti. Širjenje na nova območja lahko povzroči spremembe v lokalnih ekosistemih, kar dolgoročno vpliva tudi na kmetijstvo.

Reakcije prebivalcev in medijev

Novice o novih gnezdih so hitro našle pot do medijev in družbenih omrežij. Strah pred sršeni je razumljiv, saj so pikajoče žuželke pogosto doživete kot nevarne. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da panike ni potrebno, temveč je treba zaupati uradnim postopkom in pravočasnim obvestilom.

Komunikacija med pristojnimi organi in javnostjo je ključna. Le s transparentnim delovanjem se lahko prepreči širjenje napačnih informacij, ki bi lahko povzročile neutemeljen strah.

Vloga Slovenije v širšem evropskem okviru

Slovenija se s pojavom orientalskega sršena pridružuje državam, kjer je ta vrsta že prisotna. To so predvsem Italija, Grčija in nekatere balkanske države. Vzajemno delovanje evropskih strokovnjakov je pomembno, saj meje ne ustavljajo širjenja žuželk.

Izmenjava podatkov, raziskav in izkušenj omogoča boljše načrtovanje. V prihodnosti bi lahko EU obravnavala možnost uvrstitve vrste na seznam invazivnih, če bi se pokazale resne posledice.

Kako naprej?

Orientalski sršen bo v Sloveniji ostal predmet pozornega spremljanja. Protokoli, ki so v pripravi, bodo določili natančne korake, od prijav do odstranjevanja gnezd. Hkrati bo veliko odvisno od ozaveščenosti prebivalcev in sodelovanja s čebelarji.

Prvi odzivi kažejo, da se prebivalci zavedajo pomena hitrega ukrepanja. Če bo to sodelovanje ostalo aktivno, obstaja velika možnost, da se bo pojav obvladal in da ne bo povzročil resnejših posledic.

Da ne boste imeli težav s sršeni v dimniku … Preverjeni način, kako jih odgnati

Objava Orientalski sršen v Sloveniji – kaj to pomeni? se je pojavila na Vse za moj dan.