Od Benetk do Trsta z jadrnicami in kanujem

»Bazi, Bazi za Bertija«. Radijska postaja na jadrnici Justmen je zahreščala. »Motor je odpovedal. Ponavljam, motor je odpovedal. Izgubili smo nadzor nad barko.«

Berti Bruss je prebledel, se ozrl proti jadrnici, ki se je nevarno približevala skalam, in po radiu kapitanki Sari hladnokrvno ukazal, naj razvije delček floka, da bo veter barko potegnil stran od obale.

Floka ni bilo videti, skale pa so bile vse bližje. K sreči sta na pomoč prihitela možakarja na gumenjaku, pristojna za vezanje bark v pristanu. Bazi sta odrinila od obale in plovilo varno povlekla do priveza. Konec dober vse dobro, nezgoda je za vse služila kot lekcija, da moraš imeti na morju oči vsepovsod. »Vedno pripravljen na kakršenkoli preobrat,« kot bi rekel barkovljanski pomorščak, vodja odprave.

Plovba se je začela v Benetkah, gumenjak, ki nas je prišel ponj pred Trg svetega Marka, nas je odpeljal na drugi konec Velikega kanala, v marino na otoku SanGiorgio. Za krmilom je sedel Beri Bruss, idejni vodja enotedenske odprave Rotta del cuore preview, ki jo je finančno podprla Zadružna ktraška banka Trst Gorica, in predsednik društva Disequality.

Sedem etap z jadrnicami in polinezijskim kanujem v znamenju prepričanja, da smo si vsi enaki v različnosti. Prvotne načrte, da bi etapo za etapo prejadrali pot, ki Benetke ločuje od Trsta, je sicer sprva nekoliko skalilo slabo vreme, a nič za to. Morje pač, nepredvidljivo in polno presenečenj.

Floto so sestavljale tri jadrnice, Justmen, ki je posebej prirejena za gibalno ovirane osebe na vozičku, Bazi, manjše plovilo, na katerem po navadi jadrajo osebe z motnjami v duševnem razvoju in Desire, velikanka, last olimpijskega prvaka v veslanju Danieleja Scarpe. Scarpa je prispeval tudi rožnat kanu, kakršnega uporabljajo na Polineziji, na njem je vsakič veslalo vsaj šest ljudi.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.