Normiranci bodo po spremembah še vedno petkrat bolj obremenjeni kot v času Janševe vlade

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba uvaja spremembe, ki bodo številnim samostojnim podjetnikom – zavezancem z normiranimi odhodki – občutno zvišale davčne obveznosti. Kljub napovedim o stabilizaciji sistema bo del podjetnikov ob enakih prihodkih plačal tudi do petkrat več davka kot pred spremembami, ki so veljale v času vlade Janeza Janše.

Glavna novost nove zakonodaje, ki bo udarila normirance, je ukinitev priznanja normiranih odhodkov nad 60.000 evri letnih prihodkov, poročajo Finance. Do te meje ostaja približno 4-odstotna efektivna obdavčitev, nad njo pa se prihodki obdavčijo po polni 20-odstotni stopnji. To predstavlja petkrat višjo obremenitev kot v času, ko so bili prihodki do 100.000 evrov obdavčeni enotno po 4-odstotni efektivni stopnji. Podjetniki z več kot 120.000 evri prihodkov pa bodo obdavčeni po kar 35-odstotni stopnji. Če ta prag presežejo dve zaporedni leti, bodo morali izstopiti iz sistema normirancev.

Popoldanski normiranci

Nov sistem obdavčitve še bolj obremenjuje normirance, ki so hkrati popoldanci, kar pri nas predstavlja izredno priljubljeno obliko dejavnosti, saj veliko Slovencev poleg službe opravlja še kakšno stransko dejavnost, za katero je oblika popoldanskega s. p. še posebej primerna.

Minister za finance Klemen Boštjančič s predsednikom vlade Golobom, Foto: Bobo

Pri dopolnilni dejavnosti ostaja obdavčitev najnižjega razreda enaka, progresija za višje prihodke pa se močno zaostri:

• do 12.500 evrov: približno 4 % (brez sprememb)
• med 12.500 in 30.000 evri: efektivno 12 %
• med 30.000 in 50.000 evri: 20 % (petkrat več kot prej)
• nad 50.000 evri: 35 % in možnost prisilnega izstopa iz sistema po dveh letih preseganja, kar jih izenači z rednimi normiranci, ki zaslužijo več kot 120.000 evrov

Napad na normirance, medtem ko javni sektor zasluži vse več

V primerjavi z obdobjem pred letom 2022 je obdavčitev med 60.000 in 100.000 evri bistveno višja – v nekaterih primerih celo petkrat. Pri tem je treba poudariti, da se obvezni prispevki še naprej zvišujejo: polni s. p. plačujejo skoraj 600 evrov mesečno, popoldanci okoli 100 evrov.

Podjetniki opozarjajo, da hitro spreminjanje pravil otežuje načrtovanje poslovanja in zmanjšuje konkurenčnost, saj so se merila in obremenitve spremenile že tretjič v treh letih. Medtem ko javni sektor s pomočjo zadnjih ukrepov prejema “polno izplačane božičnice”, podjetniki opozarjajo, da se zanje kopičijo dodatne obremenitve. Spremembe, ki jih pripravljata finančni minister Klemen Boštjančič in vlada, v praksi pomenijo strožje meje za priznane normirane odhodke ter višjo efektivno davčno stopnjo.

Finančni minister Klemen Boštjančič (Foto: STA)

Zakaj gre Golobova vlada nad normirance?

Normirani s. p.-ji so bili ena prvih tarč Golobove vlade. Ne po naključju: gre za obliko dela, ki je bila ena redkih, kjer se je dalo zaslužiti evropsko primerljive vsote denarja in za to plačati zmeren in predvidljiv davčni pavšal. Šlo je za obliko dela, ki je predvsem delavce v intelektualni sferi, ki nimajo veliko jedrnih poslovnih stroškov, opolnomočila in jih naredila neodvisne od velike države, ki jo promovirajo leve vlade.

To pa je po njihovem mnenju nedopustno. Finančna neodvisnost je nezaželena posledica, ki jo morajo politiki na levi na vsak način preprečiti. Želijo delavce, ki so eksistencialno odvisni od države in njenega aparata. V tej luči je mogoče razumeti, zakaj je Golobova vlada normirance obdavčila tako drastično, da bodo nekateri plačevali skoraj petkrat toliko kot doslej.

Golobova vlada je gospodarstvo obremenila bolj kot katerakoli do zdaj (Foto: STA)

Pri tem sam izplen za proračun najbrž ni osrednja motivacija spremenjene zakonodaje, saj so številke že dolgo kazale, da napadi na samostojne podjetnike ne prinašajo višjih davkov (paradoksalno je višje prihodke v proračun prinesla Janševa dohodninska reforma, ki je davke zniževala). Večina normirancev bo spremenila pravno obliko in začela bolj intenzivno »kalkulirati« pri stroških oziroma prikazovati fiktivne stroške, kot je v navadi pri običajnih s. p.-jih. Tako prihodki v proračun ne bodo višji, bo pa več sive ekonomije, podjetniki pa bodo morali več časa posvečati upravljanju s stroški in optimizaciji dobička, namesto da bi se posvečali svoji primarni dejavnosti.

Torej gre v resnici bolj za ukrep, ki je bolj namenjen proizvajanju umetne finančne odvisnosti državljanov od države, kot pa za dejanski poskus iskanja novih proračunskih virov.

I. K.