Nesrečniki. Odlično uigrana ekipa zagrebške Komedije navdušila občinstvo v ljubljanskih Križankah.

Z glasnim navdušenjem so gledalci avditorija poletnih Križank pozdravili slovensko premierno uprizoritev (4.9.) muzikala Nesrečniki (Les Misérables), v izvedbi Zagrebškega mestnega gledališča Komedija.

Zveneči aplavz je odmeval tako po zaključku posameznih scen, kot ob prepoznavnih songov v odličnosti izvedbe njihovih solistov. Muzikal Nesrečniki je nastal po romanu Victorja Hugoja (1802-1885), francoskega romantičnega pisatelja, pesnika, esejista, novinarja, aktivista za človekove pravice ter politika, ki je za povrh naslikal še 4000 slik. Njegov oče Leopold Hugo je bil častnik v Napoleonovi vojski, ko mu je napisal, da je bil spočet na enem najvišjih vrhov gorovja Vogez, in da je ta vzvišeni izvor na njega očitno tako vplival, da je še njegova pesniška muza postala vzvišena. Svojo prvo nagrado za pesniško zbirko je Victor Hugo dobil že pri svojih 20. letih, ob tem pa izračunal ter verjel, da se je spočetje zgodilo 24.6.1801, s svojo umišljeno številko pa je kasneje zaznamoval junaka romana Jeana Valjeana, zapornika, ki je ta številčni zaporniški niz imel vtisnjen na svojem oprsju (2461801). Pisatelj in pesnik Victor Hugo je svoj obsežni roman Nesrečniki, ki zajema več desetletij, pisal v slogu realizma in naturalizma, saj je to obdobje svojega življenja osebno doživljal ob pogostih selitvah družine v povezavi z Napoleonovim osvajanjem ozemlji. Kot zapišejo biografi, je bil celo priča, ko je Valjean ukradel tisti kos kruha, in so ga policisti odpeljali v zapor. Vsebina romana se poleg življenjskih usod glavnih junakov, še posebej osredotoča na čas julijske revolucije 1830, ki se je večinoma dogajala v Parizu, imenovana pa je kot druga francoska revolucija ali Trois Gloriuses (trije čudoviti dnevi), saj je trajala tri dni in je očitno tudi ‘prilila olje’ k padcu francoskega burbonskega monarha Karla X. V revolucionarnem ospredju so se znašli študentje, zato se naslavlja še kot študentska revolucija. Revolucionarni dosežek, razen veliko smrti, je bil vzpon monarha Ludvika Filipa, bratranca Karla X, ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.

Že v prvi sceni muzikala se srečamo z Nesrečniki, brezdomci, zaporniki ki so celo za manjšo krajo lahko obsedeli desetletja v zaporu, tako kot je Jean Valjean (Ervin Baučić, Dražen Bratulić), reven nabiralec sadja, za ukradeni kos kruha obtičal 19 let v ječi. Vendar mu na svobodi, kot bivšemu zaporniku, ni ostalo nič drugega za preživetje, kot kraja. Prva scena muzikala prepričljivo poslika nesrečnike ob tolčenju kamna, njihova tarnanja ter bolečine, ob njih pa biriči-policisti.

Ko na sceno stopi Javert (Igor Drvenkar, Đani Stipaničev), policijski inšpektor, ki reši Veljeana 19 let zaporniškega okovja, pri tem pa da obljubo, da ga bo lovil ter uničil ob vsakem njegovem prekršku, kajti Valjean je bil kar znajdljiv tat, tudi večkrat zaprt, ki je velikokrat znal ubežati ter se zatajiti pred prisilo zakona, Javert pa je kleni branitelj zakonov.

Premražen in lačen je neke noči Valjean našel zatočišče pri Duhovniku, pred odhodom pa ga je še okradel. S težkim srebrnim tovorom ni prišel daleč, ko so ga ulovili, ampak ga Duhovnik ni hotel prijaviti. To plemenito dejanje Duhovnika ga je povsem spreobrnilo. Pokesal se je in spreobrnil v častnega človeka vse do svoje smrti.

Po mnogih letih se je Valjean, kot čaščeni gospod znašel na trgu pred tovarno, kjer so delavke napadle lepo Fantine (Renata Sabljak, Varda Winter), ko so izvedle, da ima nezakonsko hčer, za katero skrbi gostilničarka, ki ji je v ta namen tudi pošiljal denar. In ker je nezakonska mati so ji hotele porezati lase, izpuliti zobe, ter vzeti njene osebne stvari v namen prodaje, jo ponujale kot prostitutko, vendar se je Fantine dobro obranila, ampak zaman. Kajti prepir vedno prikliče dežurne policiste, ki nezakonsko mater popeljejo v zapor, tovarnar pa jo je odpustil. Prezeblo, bolehno in izčrpano jo našel Valjean, jo odpeljal v bolnišnico, kjer se mu izpove, in prosi, da poskrbi za njeno mladoletno hčer Cosette (Lejla Hajdarević, Leonora Herceg, Emili Rogina); starejša Cosette (Katarina Margaretić, Gita Haydar, Gabriele Miatović). Obljuba ob smrti Fantine, je bila za Valjeana ukaz. Cosette je našel v gostilni družine Thénardier, kjer se ji ni dobro godilo, sicer se gostilničar Thénardier (Jan Kovačić, Ronald Žlabur) izkaže za navadnega lopova, ki krade kjerkoli in kogarkoli, tudi svoje goste, ob podpori žene Madame Thénardier (Nika Ivančić, Zrinka Kušević). V razgreti pivski atmosferi se predstavi še njuna hči, mlada Eponine (Rita Polič, Una Šlić Dragojević). In da bi Valjean lahko odpeljal mlado Cosette je bil primoran dobro poplačati gostilničarja.

Jean Valjean in Cosette sta se veliko selila in se tudi večkrat srečala z inšpektorjem Javertom, vendar vsakič tudi nevidno izginila. V tridesetih 19. stoletja so se mladi skupaj s študenti začeli zbirati okoli revolucionarne združbe Prijatelji ABC, ki jo je vodil karizmatični vodja Enjolras (Devin Juraj, Fabjan Pavao Medvešek). Družbi se pridružil tudi Marius (Filip Hozjak, Neven Stipčić), prijateljice Eponine (Dora Trogrlić, Sara Vojičić, Nikolina Vujić), ki je v njega zaljubljena, in mu bila v pomoč. Marius izhaja iz bogate družine, preživlja pa se s prevajanjem in živi svoje mladostno, asketsko življenje, vse dokler se ne srečata s Cosette, in se v trenutku zaljubita.

Eponina, je samosvoja ženska, ki se jo vsepovsod srečuje, in ve kje živi Cosette, kajti zaljubljeni Marius napiše ljubezensko pismo svoji dragi, pred odhodom na zbirališče, kjer se prične študentska revolucija. Pismo pomotoma dobi Valjaen in se takoj odpravi na bojišče za Mariusom. Ob Prijateljih ABC se znajde še Gavroche (Josip Makar, David Novosel, Lovro Žužul), fantič, ki jim je posluži kot kurir ali raziskovalec stanja ter okolja. Tudi inšpektor Javert je pristopi k študentski fronti, izdajal pa se je za revolucionarja, vendar ga je razkrinkal mladi Gavroche, zato so ga privezali za stol. Na barikadah teče scenski revolucionarni spektakel pokanja, bojevitih vzklikov in veselja ob vsakemu, ki ga naboji pokosijo. Medtem je privezanega Javerta našel Valjean, ga odvezal in mu ukazal da pobegne, česar kleni inšpektor ni hotel storiti, ubežal je, ampak pod prisilo. Po tem dogodku Javerta ni bilo več videti na sceni muzikala. V romanu se sledi njegovi stiski, ki ga pripelje do samomora, saj je ves čas vneto lovil lopove ter ubežnike, ko še sam postane ubežnik, ki ga reši bivši lopov; kar ga je morilo, in ni mogel razumeti svojega novega stanja. Po treh dneh (od 27. do 29. julija) so skoraj vsi bili mrtvi, pod streli je v naročju Maurisa umrla Eponine. Tudi Mauris je bil ranjen, rešil ga je Jean Valjean ter pripeljal v svoj dom h Cosetti. Njuna ljubezen se zaključi s poroko, Jean Valjean pa odide na svojo novo pot.

Na sceni padlih revolucionarjev se sreča pohlevnega Thénardiera, kako mrtvim puli zobe ter jemlje vredne stvari, nato še steče zmagoviti ples plemstva, kjer se nič kaj po plemiško šopirita novopečena grof in grofica Thénardier.

Do sedaj je bilo manj znano, da je bila Zagrebška Komedija leta 1982 prvo evropsko gledališče, ki je uprizorilo Nesrečnike, in to po francoski verziji v Koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega po romanu Victorja Hugoja ter v režiji Vlada Štefanćiča. Kar se je zgodilo leto in pol pred praizvedbo v Parizu, tri leta pred premiero na West Endu, medtem ko je na Broadwayu muzikal bil prvič uprizorjen 1987 in je na sceni vztrajal vse do 2023.

Premiera nove postavitve muzikala Nesrečniki je stekla po angleški verziji na odru zabreške Komedije 24.11.2024, v licenci Music Theatre International Europe Ltd, CAMERON MACKINTOSH LTD. Muzikal je zasnovan po glasbeni uspešnici skladatelja Claude Michaela Schoenberga, po izvirniku francoskega libreta: Alain Boublil, Jean-Marc Natel; tekst: Herbert Kretzmer; avtorja priredbe: Trevor Nunn, John Caird. Novo uprizoritev muzikala je na sceno zagrebške Komedije postavil češki režiser in mojster muzikala, Stanislav Moša, ob izbranih ustvarjalcih ter umetnikih, ki so predstavi vtisnili svoj umetniški pečat ter poustvarili novo uspešnico, veličastnega gledališkega muzikala Nesrečniki. Na odru Komedije se je predstavilo 30 igralcev, pevcev in gibalcev, ob spremljavi orkestra pod taktirko dirigenta Dinka Appelta in producenta Bojana Valentića.

Celotna ekipa zagrebške Komedije se je izkazala kot sila uigrani tim, ko po odru lahkotno, skoraj neslišno tečejo zahtevne menjave scen, ob sočasnih menjavah 392 kostumov in 85-tih lasuljah. Scenograf Peter Hlousek je postavil mogočo scensko vizijo, ki slikovito odseva čas muzikala, ko hiše ter ulice dajejo vtis prostorskega volumna, kar svetlobno oblikovanje Davida Kachlira dodatno ilustrira, barva, poglablja in senči. Pohvala sledi tudi pristni kostumografiji ter barvnem skladju kostumov, kostumografinje Andree Kučerove, kot tudi maski Irene Ružič, saj se videzi likov spreminjajo v času zgodbe, ki teče več desetletij. Koreografinja Tihana Strmečki se je predvsem osredotočila na naracijo gibalno-scenskega besednjaka igralcev ter zbora in jih pohvalno razgibala ter aktivirala še posebej v množičnih postavitvah ter na barikadah, plesno pa motivirala ob zaključnem balu plemstva, oziroma zmagovalcev.

Muzikali se censko gradijo ob glasbi, vokalih in v koreografiji ob izvrstnih plesalcih. Tokrat je steklo nekoliko drugače, kajti gre za dramatiko časa, trpljenja in obupa, ko se v muzikalu presvetli ter izpoje upanje nove generacije, za boljše jutri, ki poseže v boj za družbene pravice. V tem smislu se zaključi skupinsko sožitje vseh nastopajočih v zadnji ‘socialistični’ sceni revolucionarnega naboja ob plapolanju zastav in energetskem naboju songa Do You Hear the People Sing?

Pohvalo si zasluži tudi zbor pod vodstvom Davorja Kelića, in oblikovanje zvoka Igorja Pouka. Ervin Baučić nosilec glavn