Najboljši nasveti za več stročjega fižola to poletje

Stročji fižol je ena najbolj hvaležnih vrtnin poletja. Zraste hitro, ne potrebuje veliko nege, a vseeno številni vrtičkarji ob koncu sezone ugotavljajo, da bi lahko dobili več pridelka. Razlogi za slabši uspeh se pogosto skrivajo v napačni izbiri sorte, prenizki temperaturi tal ob setvi, nepravilnem zalivanju ali pa v prepozni trgatvi. Z nekaj preprostimi, a pomembnimi koraki si lahko letos zagotovite obilico zdravih, mesnatih strokov. V nadaljevanju vam razkrivamo preverjene trike, ki na slovenskih vrtovih vedno delujejo.

Fižol

Sorte, ki obrodijo največ

Nizki fižol ali visoki fižol?

Nizke sorte stročjega fižola hitro obrodijo, običajno že v 50 dneh, in ne potrebujejo opore. Visoke sorte pa so pogosto bujnejše in dajejo pridelek dlje časa. Če imate prostor in lahko postavite oporo, se odločite za visoke sorte, saj so pridelek in dolžina trgatve pogosto bistveno boljša.

Katere sorte izbrati za poletje?

Za tople poletne mesece se izkažejo sorte, kot so ‘Helda’, ‘Neckarkönigin’, ‘Top Crop’ in ‘Blauhilde’. Zadnja je posebej priljubljena zaradi svojih temno vijoličnih strokov, ki po kuhanju postanejo zeleni. Vse te sorte odlično prenašajo vročino in ob ustrezni oskrbi bogato rodijo.

Priprava zemlje naredi razliko

Zmerna rodovitnost za zdrave rastline

Fižol ne mara preveč dušika. Če tla pred setvijo preveč pognojite, bodo rastline sicer rasle bujno, a strokov bo malo. Idealna je zmerno humusna prst, obogatena s kompostom ali preperelem hlevskim gnojem. V težkih glinenih tleh poskrbite za boljšo drenažo z dodatkom peska ali rahle zemlje.

Optimalna pH-vrednost in struktura

Najboljše uspeva v rahlo kislih do nevtralnih tleh (pH 6 do 7). Zemlja naj bo rahla in zračna, saj gomoljčki na koreninah potrebujejo kisik za vezavo dušika iz zraka. Če je prst zbita ali premočena, bo rast zadušena.

Najpomembnejši trenutek je setev

Počakajte na toplo zemljo

Ne hitite s setvijo! Semena stročjega fižola potrebujejo vsaj 15 °C za uspešno kalitev. Setev v hladna tla pomeni počasno, neenakomerno vzhajanje ali celo gnitje semen. V večini slovenskih krajev je najboljši čas za setev med sredino in koncem maja.

Prava razdalja in globina

Fižol sejemo na globino 3 do 4 centimetre. V vrstah naj bo med posameznimi semeni približno 8 do 10 cm razmika, med vrstami pa 40 cm. Visoki fižol se pogosto sadi v skupinah okrog palic – po 5–6 semen na en oporni kol.

Več obiranja pomeni več strokov

Rastlina spodbuja tvorbo novih strokov

Trik, ki ga marsikdo ne upošteva: stroke je treba trgati sproti. Tako rastlina ne zaključi svojega življenjskega kroga in stalno tvori nove cvetove. Če stroke pustite predolgo na rastlini, se v njih razvijejo semena in pridelek se zaključi.

Pravilna tehnika obiranja

Stroke vedno trgajte nežno, najbolje s prsti ali z ostrimi škarjami. Fižolove veje so nežne in se hitro poškodujejo. Poškodovana rastlina pa običajno preneha obroditi ali se okuži.

Zalivanje naj bo redno, a pametno

Najboljši čas je zgodaj zjutraj

Fižol ima plitke korenine in ne prenaša suše. Zalivanje naj bo redno, vendar nikakor ne obilno naenkrat. Najbolje je, da ga zalivate zjutraj, ko so temperature nižje, saj boste tako zmanjšali nevarnost razvoja glivičnih bolezni.

Nikoli ne močit po listih

Zalivanje po listih je recept za težave. Vlaga na listih pospešuje razvoj plesni, zato vedno zalivajte neposredno ob tla. Če imate možnost, uporabite kapljični sistem ali zalivalno cev z režami.

Podpora visokemu fižolu

Oporna konstrukcija naj bo stabilna

Visoki fižol hitro doseže višino več kot dva metra. Če ga ne privežete na oporo, se zruši, ovije druge rastline ali celo odmre. Najboljši sistem je lesen ali bambusov tipi – palice v obliki stožca, ki jih povežete na vrhu.

Redno usmerjanje poganjkov

V začetku rastne sezone vsakih nekaj dni preverite, kako se fižol oprijema opore. Če se poganjki preveč razrastejo vstran, jih nežno usmerite nazaj na konstrukcijo.

Podaljšajte sezono s pozno setvijo

Avgust je pravi čas za še eno rundo

Stročji fižol lahko sejete tudi konec julija ali v začetku avgusta. Posebej nizke sorte se bodo do konca septembra razvile do točke, ko jih boste lahko obirali, če jesen ne bo prezgodaj hladna.

Zaščita pred jesenskimi slanami

Če želite, da vaš pozni fižol uspe do oktobra, pripravite tunel iz agrokoprene ali nizke loke s plastično folijo. S tem preprečite poškodbe zaradi prvih jesenskih slan in pridobite nekaj dodatnih tednov obiranja.

Fižol na opori

Fižol naj ima dobre sosede

S čebulo se ne razume

Stročji fižol je občutljiv na rast v neposredni bližini čebule in česna. Ta dva oddajata snovi, ki zavirajo njegovo rast. Dobre sosede pa so koruza, solata in redkvica.

V visoki gredi naj ima prostor

Če stročji fižol sadite v visoko gredo, poskrbite za dovolj prostora. Zelo rad se razraste, zato mu pustite vsaj 40 cm širine in nekaj opore, tudi če gre za nizke sorte. Tako bodo stroki čisti in rastline bolj zdrave.

Kaj narediti, če fižol ne cveti

Vročina lahko začasno ustavi rast

Med najbolj vročimi tedni poletja rastlina pogosto preneha s cvetenjem. To je obrambni mehanizem. Ne zalivajte pretirano in ne dodajajte dušikovih gnojil. Rast se običajno nadaljuje po ohladitvi.

Dodatki, ki pomagajo

Lesni pepel vsebuje kalij, ki spodbuja cvetenje in nastajanje strokov. Potresite ga okoli rastlin ali ga raztopite v vodi. Prav tako pomaga škropljenje s kamiličnim čajem, ki rastline okrepi in zmanjša stres.

Ne fižol, ne zelje – to je zelenjava, ki povzroča največ plinov

Objava Najboljši nasveti za več stročjega fižola to poletje se je pojavila na Vse za moj dan.