Najboljša vesoljska saga, ki je (še) ne gledate, pa bi jo morali!

Časovni obseg, vedno novi liki in abstraktni koncepti, v čemer se lahko z Asimovo serijo romanov Foundation (Temelji) primerjata le Herbertov Dune in Simmonsov Hyperion, so voda na mlin serije, ki je iz sezone v sezono boljša in zanimivejša.

Potem ko v prvi sezoni izvemo, da so uporniki »poškodovali« dedni material Cleona Prvega, postajajo osebnosti klonov triumvirata vse bolj izrazite. Od tega ima največ »koristi« brat »Dan«, ki pokaže neonihilistično, brutalno iskrivo, od drog odvisno in duhovito plat. Navzven pomirjajoči brat »Mrak« dobro skriva zlobno plat, medtem ko je »Zora« pridobil kanček samozavesti, a ne da bi izgubil »deško« naivnost. S tem so igralci, ki so upodobili like treh imperatorjev usihajočega galaktičnega imperija, dobili možnost, da na novo zasijejo.

Velja na kratko povzeti bistvo »zgodbe«, ki je bilo izpovedano v prvi sezoni. Pred davnimi leti je Cleon Prvi v skrivni sobi palače naletel na Demerzel, zadnjo preživelo ginoidko (ženski robot). Namesto da bi jo osvobodil, ji zaupa, da poskrbi za njegovo krvno linijo. Ko umre, ga nasledijo kloni: »Zora«, Cleon v mladih letih, recimo do polnoletnosti, »Dan« v najboljših letih, ki de facto vlada imperiju, in stari »Mrak«, ki naj bi poskrbel za modrost. Ko pride čas, Demerzel poskrbi, da je Mrak humano upepeljen. Rodi se novi »Zora«, obstoječi postane »Dan« in ta »Mrak«. In tako naprej do konca časa. Ne čisto. Hari Seldon ugotovi, da bo imperij zaradi stagnacije vladanja obsojen na propad. Temu bo nato sledilo 40 tisoč mračnih let za človeštvo oziroma samo tisoč, če mu dovolijo, da ustanovi Fundacijo – zakladnico človeškega znanja.

152 let po zaključku druge sezone »Temelji« obvladujejo 800 planetov zunanjega obroča galaksije s težnjo širitve v srednji pas. Imperij še vedno obvladuje večino planetov, vendar imajo vladarji vedno manjšo moč nad galaktičnim svetom. Hari Seldon in Gaal Dornic, še edina preostala od likov, ki so nastopili v vseh treh sezonah, nekaj tednov na leto izobražujeta skupino ljudi s psihičnimi sposobnostmi, medtem ko preostali čas prespita v zastojni komori. Ker je ta »druga fundacija« presodnega pomena za prihodnost človeštva, se Hari po nekaj letih odloči, da bo »buden« ves čas. Gaal se bo torej morala sama spopasti z močnim Mulom, ki osvaja neodvisne planete srednjega pasu. Zgolj v primeru, da ga premaga, bo človeštvo namreč preživelo napovedano tretjo krizo. Kakorkoli. Da se bliža »katastrofa«, vedo vsi!

Pilou Asbaek je srhljivo odličen Mule, čeravno me v pojavi in obnašanju malo spominja na Desmonda Harta iz Dune: Prerokba. Lika imata podobno vlogo in način obnašanja, a to nikakor ne moti, kajti Temelji so drugačni, zato je podobnost z omenjeno serijo zgolj naključna.

Nedvomno so imeli avtorji scenarija srečno roko pri preoblikovanju literarnega vzornika. Zaradi zahtevnosti, ki je predvsem povezana s časovnim obsegom in stalnim »dotokom« novih likov, temu niso mogli zvesto slediti, a njegovega bistva niso uničili. Nasprotno. Zaradi nenehnega razvoja z pripovednega vidika ter ohranjanja pozornosti in visoke ravni doslednosti vseh elementov produkcije gre pravzaprav za odličen izdelek. Eden boljših v zadnjem času in vsekakor vreden ogleda tudi v primeru, da ne marate znanstvene fantastike!

Kaj: tretja sezona serije Foundation

Kje: pretočnik Apple TV+

Ocena 4: Znanstvenofantastična ekstravaganca si zasluži mesto na seznamu najboljših vsebin jabolčnega pretočnika preprosto zato, ker je vse boljša. Čeprav ni bilo malo onih, ki so menili, da bo ekranizacija Asimove serije romanov prevelik zalogaj.

Priporočilo: Primerno za vse, ki razmišljajo, želijo razumeti in znanost postavljajo pred »šarlatanstvo«. Vredno ogleda ne glede na starost ali žanrske preference.

The post Najboljša vesoljska saga, ki je (še) ne gledate, pa bi jo morali! appeared first on Tehnozvezdje.