Ministrstvo: Novela gradbenega zakona ne spodbuja nedovoljene gradnje

Kot so pojasnili na ministrstvu, novela ne uvaja novih možnosti legalizacije, temveč ureja pravni status objektov, ki so bili zgrajeni pred letom 1995, ko država še ni imela popolnih arhivov o izdanih dovoljenjih. „Novela zgolj rešuje vprašanja iz preteklosti in nikakor ne spodbuja nedovoljene gradnje,“ so poudarili.

Domneva o obstoju dovoljenja ne velja, kadar je bila izdana odločba gradbenega inšpektorja o odstranitvi objekta, kadar je bil izdan ukrep o prepovedi uporabe ali kadar obstaja pravna podlaga, da se šteje, da objekt dovoljenja nima, denimo razveljavitev gradbenega dovoljenja.

Leto 1995 je ključno, ker so se takrat pristojnosti za izdajo dovoljenj prenesle z občin na državo. Država ima popolne arhive šele za objekte, zgrajene po tem letu, pred tem pa lastniki pogosto nimajo več dokumentacije, ki bi dokazovala zakonitost gradnje.

Zakon ne uporablja izraza “črna gradnja”, ampak uradni izraz nedovoljena gradnja, ki jo deli na tri vrste: nelegalno (brez dovoljenja), neskladno (odstopanje od dovoljenja) in nevarno (objekt ogroža ljudi ali premoženje).

Varnost ostaja v ospredju

Na ministrstvu poudarjajo, da noben objekt, zgrajen pred letom 1995, brez strokovne presoje ne more izkazovati skladnosti z današnjimi standardi. „Novela zato določa, da je za izdajo odločbe o domnevi obvezno predložiti dokumentacijo s strokovno izjavo, ki potrjuje dejansko stanje objekta in njegovo sposobnost za uporabo,“ so zapisali.

S tem se tveganja po njihovih besedah celo zmanjšujejo, saj se bodo tudi za starejše objekte, za katere ni arhivskih podatkov, preverjali pogoji varne uporabe. Ob tem zakon razlikuje med zahtevnimi in enostavnimi objekti, pri domnevi o obstoju dovoljenja pa se vrsta objekta ne presoja posebej.

Evidence in digitalizacija postopkov

Po uradnih podatkih je bilo do leta 1967 v Sloveniji zgrajenih 472.444 stavb, med letoma 1968 in 1995 484.104 stavb, po letu 1995 pa še 214.760. Popolne evidence dovoljenj država vodi šele od leta 1995, od leta 2015 pa tudi centralno zbirko podatkov o graditvi objektov.

Novela gradbene zakonodaje je umeščena tudi v širši proces digitalizacije postopkov. V celoti bo namreč zaživel sistem eGraditev, ki se bo uvedel 6. januarja 2026. Kot so pojasnili na ministrstvu, bo investitor „najkasneje v 30 dneh od podane zahteve pridobil mnenje, v kolikor mnenja po 30 dneh ne bo, lahko investitor poda vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja“. V tem primeru bo upravni organ še enkrat preveril pri mnenjedajalcu, ali se strinja z molkom.

Ta ureditev naj bi omogočila hitrejše postopke, hkrati pa razbremenila mnenjedajalce, saj jim za manj pomembne zadeve ne bo treba izdajati obsežnih mnenj, investitorji pa bodo v predvidenem času dobili odgovor.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor so ob koncu znova poudarili, da novela GZ-1B ne prinaša amnestije za nedovoljene gradnje. „Nedovoljena gradnja še vedno ostaja kršitev, ki se sankcionira z rušitvijo,“ so zapisali.

Novela po njihovih navedbah lastnikom starejših objektov prinaša pravno jasnost, hkrati pa varnostne standarde postavlja v ospredje: „Nelegalne, neskladne in nevarne gradnje so prepovedane, obstoječe evidence pa se urejajo v korist preglednosti in varnosti vseh prebivalcev.“

Miha D. Kovač

Foto: Pexels

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 4. 9. 2025 (video)

Zakaj bi morale ženske po 50. letu prijeti za uteži

Dr. Niko Gamulin: Za kolaps države zadostuje pet gradbišč in ena prometna nesreča

DS n°8: Francoska električna limuzina z dosegom 750 km

7 rastlin, ki jih morate obrezati septembra

Piščančja piccata: Lahka jed, ki vedno navduši

Študija: Življenje na Zemlji omogočil trk s planetom Theia

Superge z dvojnimi vezalkami: Trend, ki spreminja celoten videz

Webbov teleskop razkril podrobnosti prašnega diska, kjer nastajajo planeti

Objava Ministrstvo: Novela gradbenega zakona ne spodbuja nedovoljene gradnje je bila najprej objavljena na Portal24.