Mesec o predlogu pokojninske reforme: Poskrbeti moramo za blaginjo upokojencev in vzdržnost sistema

Pokojninska reforma mora poleg blaginje za upokojence poskrbeti tudi za vzdržnost sistema, je v začetku obravnave predloga na matičnem odboru v DZ dejal Luka Mesec. Poleg višanja upokojitvene starosti je denimo izpostavil zvišanje odmernega odstotka za izračun pokojnine. V zakonodajno-pravni službi so podali več pripomb, saj da je mestoma nejasen.

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je začel drugo obravnavo predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec je uvodoma med drugim izpostavil, da se kot družba staramo in imamo manj otrok, zato je dvigovanje upokojitvene starosti neizogibno. “Šli smo zelo mehko in postopno,” je ocenil.

Po predlogu se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zvišuje za tri mesece letno in od leta 2035 znaša za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Glede vprašanja, ali je to pravično za tiste, ki so začeli delati pred 22. letom starosti, je dejal, da bodo tisti, ki so začeli delati pred 20. letom, deležni olajšav, tisti, ki so začeli delati kasneje, pa so to storili zaradi študija, kar pa tudi mora biti priznano.

A reforma po ministrovih besedah ni samo podaljševanje starosti, ampak reforma celotnega sistema. Spomnil je, da je bilo v obstoječi pokojninski zakonodaji od leta 2012 več kot 20 zakonskih posegov, nezadovoljstvo je bilo predvsem zaradi prenizko postavljenega odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. “To želimo v prihodnje preprečiti, odmerni odstotek postopoma zvišujemo na 70,” je pojasnil. Za ta ukrep pa je treba po njegovih besedah poseči v referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove in usklajevanje pokojnin.

Glede usklajevanja pokojnin je pojasnil, da z dopolnilom odbora predlagajo, da bi se pokojnine v naslednjih desetih letih usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije, in se šele nato, ko se bo uveljavil višji odmerni odstotek, postopoma preide na razmerje 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija pa je glede podaljševanja referenčega obdobja na 40 let pojasnil, da se s tem povečajo korelacije med tem, koliko je nekdo plačal prispevkov in koliko bo imel pokojnine. Izloči se lahko pet let, ni nujno zaporednih, predvidene pa so tudi nekatere izjeme, je pojasnil. Po njegovih besedah na polovico ljudi to podaljšanje referenčnega obdobja ne bo vplivalo, saj se upošteva minimalna osnova, se jim bo pa zvišal odmerni odstotek, ki si ga je mogoče zvišati tudi za delo nad 40 let.

Kot je poudaril Mesec, mora pokojninska reforma poleg blaginje za upokojence poskrbeti tudi za vzdržnost pokojninskega sistema.

Feketija je pojasnil, da je v pokojninskem sistemu vsako leto potrebno doplačilo iz proračuna in da bo tako ostalo tudi po predlagani reformi. Po njegovih besedah bodo izdatki za pokojnine še vedno rasli. Prejšnji dve reformi sta nižali delež BDP, ki smo ga namenjali za pokojnine in sta dali rezultate pri vzdržnosti pokojninskega sistema, zdajšnja reforma pa zvišuje izdatke za približno dva odstotka na daljši rok, kar pomeni, da daje več poudarka na blaginji, je dejal Feketija.

V zakonodajno-pravni službi DZ so do predloga kritični. Med drugim so opozorili na nekonsistentnost, neenotnost in nepreglednost zakonske ureditve, s čimer je ogrožena pravna varnost. Prav tako so opozorili, da naj bi bil osnovni cilj predlagane novele, kot je zapisano v uvodu predloga, zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema in transparentnost ureditve, zato se je mestoma zastavilo vprašanje utemeljitve določanja novih ugodnosti oziroma ugodnejšega vrednotenja. Uvedba zimskega dodatka in to že v letošnjem letu ne more predstavljati socialnega korektiva, kot je navedeno v gradivu, saj je višina zneska enaka za vse, tako za za vse upravičence z visokimi kot nizkimi pokojninami in nadomestili, so navedli kot primer.

Del predlaganih določb po oceni zakonodajno-pravne službe ne upošteva temeljnega pravila predvsem pokojninskega zavarovanja, po katerem se v času obveznega zavarovanja plačujejo prispevki, višina pokojnine pa je nato odvisna od zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani oziroma plačani prispevki. Gre torej za zavarovalniški princip, ki pa je po oceni zakonodajno-pravne službe že prekoračen s tako imenovanimi socialnimi korektivi.

Mesec je na seji izpostavil tudi, da so pri pripravi pokojninske reforme sodelovali s socialnimi partnerji. Na današnji seji odbora DZ sodelujejo predstavniki več povabljenih organizacij, ki v nadaljevanju seje predstavljajo svoja stališča. Sledila bo še razprava članov odbora o predlogih dopolnil.