.png)
5 hours ago
9
ARTICLE AD
Ljudje poskušamo razumeti sami sebe odkar obstajamo, vendar se večinoma ukvarjamo s samimi sabo kot z individuumi, ločenimi od ostalih subjektov. Posameznika pa je morda vseeno lažje razumeti v kontekstu družbe, ki s svojim delovanjem ves čas vpliva na njegova pričakovanja, vrednote, cilje in vse ostalo, večinoma s procesi, ki se jih niti ne zaveda. Yuval Noah Harari je poskusil v drugem delu Sapiensa v stripu človeka razložiti ravno kot družbeno žival. Čeprav se je že v prvem delu precej ukvarjal s humanističnimi in družboslovnimi razlagami, se je precej posvečal tudi naravoslovnim tezam, v drugem delu pa so v ospredju kulture, civilizacije in družbeni odnosi ter strukture, ki so se vzpostavili znotraj njih.
Prvi del Sapiensa v stripu je lani prejel nagrado zlatirepec za najboljši prevodni strip lanskega leta, prevedla ga je Polona Mertelj. Ker je bila tudi prevajalka drugega dela tega obsežnega poljudnoznanstvenega stripa, smo jo ujeli za par vprašanj:
Kako bi na kratko opisali vsebino stripa Sapiens v stripu 2. del?
2. del Sapiensa v stripu se posveča kmetijski revoluciji, torej obdobju zadnjih 12.000 let – od udomačevanja rastlin in živali do nastanka zasebne lastnine prvih držav, birokracije, neenakosti … Kmetijski revoluciji in njenim posledicam poskušajo do dna priti znani junaki iz prvega dela: Yuval, Zoe, profesorica Sarasvati, kriminalistka Lopez in dr. Domislov. Ne manjkata niti Cveta in Bine, ki pa sta tokrat v vlogi kmetov. Zveni zapleteno in suhoparno? Nikakor ne. Vsi protagonisti s svojimi dogodivščinami, razmišljanji ter intervjuji poskrbijo za zabaven in poučen sprehod po zapletenem blodnjaku tega dela človeške zgodovine.
Kako se razlikuje od 1. dela?
Lahko bi rekla, da je drugi del nadaljevanje prvega. Oba dela se posvečata človeški zgodovini, le da se prvi, Rojstvo človeštva, bolj posveča kognitivni revoluciji oziroma temu, kako se je človek iz nepomembne živali spremenil v vrsto, ki zdaj tako ali drugače kroji usodo vseh drugih živali in sveta na splošno, medtem ko se drugi del, Stebri civilizacije, posveča naslednjemu velikemu poglavju v zgodovini človeštva, kmetijski revoluciji.
Ali morda že obstaja tudi 3. del?
Tako je.
V kakšni meri ste si morali tudi sami, tako kot Harari, pri prevodu pomagati s pomočjo antropologov, arheologov, zgodovinarjev?
Na srečo v slovenščini obstaja veliko enciklopedij in drugih del, ki pokrivajo te vsebine, zato sem si pomagala predvsem z njimi. Je pa res, da takšni prevodi zahtevajo veliko raziskovanja in brskanja po strokovni literaturi, včasih pa tudi kakšen klic oziroma prošnjo za pomoč. Deloma bom v tem odgovoru odgovorila tudi že na naslednje – glede na to, da se oba stripa naslanjata na knjigo Sapiens: Kratka zgodovina človeštva, sem kar nekaj stvari raziskala že takrat.
Koliko pa ste se pri prevodu naslanjali na Hararijevo knjigo Sapiens: Kratka zgodovina človeštva?
Sapiens v stripu sledi poglavjem iz te knjige, tako da se nekatere stvari seveda prekrivajo, vendar je strip zasnovan povsem drugače, tako da je bilo treba – z izjemo nekaterih navedkov iz npr. Hamurabijevega zakonika in ameriške deklaracije o neodvisnosti – vse prevesti na novo.
Do katere mere ste strip prilagodili? V njem namreč najdemo omembo covid-19, izvirnik pa je izšel že leta 2020?
Dobila sem avtorjevo predlogo tiskane izdaje iz leta 2021, ki sem se je morala že zaradi samega žanra povsem držati, saj se sicer besedilo v oblačkih ne bi ujemalo s slikami. Harari v zahvalah na koncu omeni, da je strip nastajal med pandemijo. Tako da smo strip z urednico in lektorico lokalizirale le na redkih mestih, tam, kjer je avtor to dopustil, recimo pri prevodih in izbiri drugih, nam bolj znanih pesmi, v samo vsebino pa nismo posegale. Zaradi prostorske omejitve, torej prostora v oblačkih, je bilo treba včasih besedilo nekoliko skrajšati oziroma poiskati kakšno krajšo sopomenko za izraz, ki sem ga izbrala prvotno.
Smatrate ta strip kot strokovno ali poljudno čtivo ali kaj tretjega?
Kot poljudnoznanstveno.
Je besedilo v angleščini res praviloma za eno tretjino daljše od slovenskega?
S tem se ne bi strinjala. Po mojih izkušnjah je odstopanje do deset odstotkov, pogosto pa celo manjše ali ga ni, saj je treba v slovenščini marsikateri izraz razvezati – in v daljših besedilih se to po mojih izkušnjah bolj ali manj izravna.
Katera človeška velika pripoved, ki je trenutno v rabi, se vam zdi najbolj škodljiva?
Pripoved o vsemogočnosti umetne inteligence ter tehnike in tehnologije kot o čudežni rešitvi za vse, s čimer se trenutno spoprijemamo mi in narava.
Število strani: 256
Velikost: 213 × 283 × 28 mm
Teža: 1187 g
Barve: barven
Vezava: Trda
Pia Nikolič
English (US)