Poročila Evropske komisije o vladavini prava po mnenju nevladnikov pomanjkljiva

Skupina nevladnih organizacij je bila danes kritična do ugotovitev Evropske komisije o stanju vladavine prava v EU. Kot v izjavi poudarjajo PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Pravna mreža za varstvo demokracije in Slovenska filantropija, komisija namreč ostaja gluha za pozive k obravnavi vprašanja človekovih pravic.

V izjavi, objavljeni na spletni strani PIC, so nevladniki izrazili prepričanje, da pravna država ne more obstajati brez spoštovanja človekovih pravic, in zato menijo, da bi morala poročila vsebovati posebno poglavje, namenjeno tej problematiki.

Poročilo za Slovenijo po navedbah nevladnikov daje občutek, da je vse v redu, “s čimer pa se gotovo težko strinjamo vsi, ki spremljamo dogajanje v državi”.

“Kako je mogoče neupoštevati sistemske probleme, kot so še vedno neurejen status izbrisanih, nedostopnost pitne vode v petini romskih naselij, neenaka obravnava invalidov, neučinkovit pregon sovražnega govora in druga pereča vprašanja, ki vsakodnevno bremenijo našo družbo in kažejo, da država oz. pravni sistem ne deluje za vse enako in ne vedno pravično,” se sprašujejo podpisane organizacije.

Komisija je sicer v poročilu Slovenijo pozvala, naj dokonča reforme na področju financiranja javnih medijev in sprejme potrebne ukrepe na področjih zaščite novinarjev in pregona korupcije.

Kot opozarjajo tri organizacije, pa v priporočilih med drugim umanjka kritičen pogled na zakonodajni proces v Sloveniji, ki da je v zadnjem mandatu vlade vse slabši.

“Spremljamo izrazito visok delež kršitev resolucije o normativni dejavnosti, kar pomeni, da javnost nima dejanskih možnosti sodelovanja v postopkih sprejemanja zakonodaje, da se velik del zakonodaje sprejema po hitrem in nujnem postopku, kar zopet omejuje sodelovanje stroke in javnosti, hkrati pa se seje vlade še vedno skrivajo za zaprtimi vrati, brez zapisnikov, kaj šele možnosti vpogleda v to, kako je kdo glasoval. Takšni postopki niso transparentni, kar pod vprašaj postavlja njihovo legitimnost, hkrati pa krepi nezaupanje v oblast,” še piše v izjavi.

Kot dodajajo, se v Sloveniji tudi še nikoli ni zgodilo, da bi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodila dva preiskovalna postopka, povezana s predsednikom vlade. “Obenem pa je v javnih nastopih s strani predsednika vlade zaznati nespoštovanje do te institucije, kar spodkopava njeno vlogo. Postopka sicer še nista končana, vendar pa je odnos predstavnika oblasti do institucije tisti, ki bi moral skrbeti tudi Evropsko komisijo,” menijo nevladniki.