»Manjšina bo soodločala o svojih šolah«

»Po moji oceni je iz institucionalnega vidika neumestno, da se kot predsednik paritetnega odbora oglašam v medijih o vprašanjih, ki se morajo reševati znotraj odbora. Glede na grobe očitke, ki so bili posredovani v javnost, pa je odziv tokrat potreben.« Tako se začenja izjava odvetnika Marka Jarca, predsednika Paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, potem ko so trije člani odbora, Livio Semolič, Sandor Tence in Sabrina Morena, z javnostjo delili svojo kritično oceno zaradi nedejavnosti odbora.

V nadaljevanju predsednik povzema teme, ki bodo na dnevnem redu naslednje seje paritetnega odbora. Ta bo predvidoma 28. julija, kot je Primorskemu dnevniku napovedal v petek.

»Novembra lani sem v Rimu kot predsednik paritetnega odbora, skupaj z Igorjem Giacominijem, Damijanom Terpinom in Paolom Rovisom, opravil nadvse ploden sestanek z ministrom za šolstvo Giuseppejem Valditaro, saj nam je uspelo rešiti vsa tri črtana ravnateljstva na slovenskih šolah. Ker pa uradi, ki so zadolženi za slovensko šolstvo, delujejo v neprimernem administrativno-organizacijskem okviru in Deželni šolski urad nima neposrednih stikov z ministrstvom, kjer sedijo odločevalci, so šolske reforme in zakonske spremembe večkrat neprilagojene naši stvarnosti. V zaščitnem zakonu št. 38/2001 je sicer predvidena avtonomija Deželnega šolskega urada, zakonskih določb pa do danes ni znal nihče napolniti z vsebinami, noben dosedanji paritetni odbor, niti ne naše rimsko politično zastopstvo. Predlog, ki ga bom predstavil na seji odbora, bo zadeval sestavo Deželne šolske komisije. V dogovoru z ministrom, ki je na omenjenem sestanku ponudil ustanovitev šolskega omizja z udeležbo vlade, Dežele FJK in manjšine, bi v novi komisiji sedeli tudi visoki predstavniki ministrstva. Komisija bo tako postala povezovalni člen med ministrstvom in referenčnimi sredinami v naši manjšini na področju izobraževanja, kar bo končno zagotovilo avtonomijo našega šolstva. Glede sestave komisije so prišli na dan pomisleki. Na eni strani je predlog, da bi to bil organ izrazito tehnične narave: da bi v komisiji po novem sedeli le tehniki. Na drugi strani pa je bil podan predlog, da se današnja sestava nekako ohrani, dodali bi le še predstavnike ministrstva. Na seji odbora bom torej predstavil predlog, ki bi bil po moji oceni najboljši možen kompromis. Pričakujem, da bodo tudi ostali člani podali strokovne in utemeljene predloge, ki bi morebiti izboljšali osnutek. Vsekakor je ustanovitev omizja, ki ga je ponudil minister, izjemna pridobitev. Prvič v zgodovini našega šolstva bo to omogočilo manjšini, da se neposredno sooča z ministrom in odločevalci ter sodeluje pri odločanju o prihodnosti naših šol.«

Jarc potrjuje, da je raba slovenskega jezika v izvoljenih telesih odprto vprašanje, še zlasti v tržaškem občinskem svetu in v rajonskih svetih. »Določila zaščitnega zakona so glede tega dokaj jasna in zagotavljajo pravico do rabe slovenščine vsem izvoljenim predstavnikom v organih v 32 občinah dežele. Razlaga, po kateri je pravica do rabe slovenskega jezika pogojena s predhodno spremembo pravilnika, po moji oceni ni sprejemljiva. Ta pravica obstaja brezpogojno. Želel bi, da bi na naslednji seji odbor sprejel priporočilo in poziv, naj se določbe zaščitnega zakona spoštujejo.«

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku