Lani se je v Slovenijo priselilo več prebivalcev kot odselilo

V Slovenijo se je lani priselilo 4800 državljanov Slovenije in 28.300 tujih državljanov, hkrati se je odselilo 5100 slovenskih in 16.400 tujih državljanov. Selitveni prirast je tako znašal 11.500 oseb, podobno kot leto prej. Največ slovenskih državljanov se je priselilo iz Nemčije, tujih državljanov pa iz BiH, kažejo podatki Sursa.

Po navedbah Statističnega urada RS (Surs) se je v Slovenijo lani skupaj priselilo natančno 33.023 prebivalcev, iz nje pa se jih je odselilo 21.491. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za tri odstotke, število odselitev pa za štiri odstotke. Selitveni prirast je ostal na enaki ravni kot leto prej, saj se je priselilo 11.532 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.

Gledano samo državljane Slovenije je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 4773 oziroma 18 odstotkov več kot v letu 2023, odselilo pa 5098 oziroma 9 odstotkov manj kot leto prej. Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani 26. leto zapored pozitiven. Lani se jih je v Slovenijo priselilo 11.857 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so največ prispevali državljani BiH – v Slovenijo se jih je priselilo 3900 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija (23 odstotkov) in Avstrija (17 odstotkov), sledile so Hrvaška, Švica in Italija. Kar 36 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov pa se je v Slovenijo priselilo iz BiH, pogosto so prišli še s Kosova, iz Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.

Dobra petina odseljenih slovenskih državljanov je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija, Hrvaška in Švica.

Notranjih selitev je bilo lani skoraj enako število kot leto prej, kažejo statistični podatki. Lani je bilo registriranih 110.727 sprememb naselja prebivališča znotraj države. Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 odstotkov) preselila v drugo občino, 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine.

Spremembo prebivališča je prijavilo približno 87.000 državljanov Slovenije in 24.000 tujih državljanov. Malo manj kot polovica med njimi je bila starih med 20 in 39 let.

Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo pet odstotkov prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije, med njimi se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak 10., medtem pa med državljani Slovenije vsak 25.