Literatura kot rešitev, ki je Boris Furlan ni imel

Je James Joyce med svojim kratkim postankom v Trstu navezal stik s Slovenci, ki so v mestu živeli? O tem je slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar razmišljal že v 90. letih, ko je napisal novelo Joyceov učenec, v kateri tematizira življenje slovenskega pravnika Borisa Furlana, ki je bil obsojen na dachauskih procesih zaradi suma angleškega vohunstva.

Jančar, eden najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev, je bil v torek gost festivala Mesto knjige v Novi Gorici, ki ga organizira Društvo humanistov Goriške. V uvodnem pozdravu v imenu organizatorjev je Miha Kosovel pojasnil, da so morali uradno odprtje sejma na prostem premestiti na naslednji dan zaradi slabe vremenske napovedi, pogovori z gosti pa so se premaknili v prostore Knjigarne kavarne Maks.

V torek je program zajemal tri literarna srečanja. Najprej sta se predstavili pesnici Ana Pepelnik in Barbara Korun, nato je sledil pogovor z večkrat nagrajenim avtorjem Jančarjem, kot zadnji pa je publiko nagovoril alžirski pisatelj in novinar Said Khatibi. V večernih urah se je začel tudi glasbeno-literarni performans z naslovom Manifest mehanikom, ki so ga posvetili Kosovelu.

Izdali so ponatis

Pogovor z Dragom Jančarjem je vodila Poljanka Dolhar, novinarka Primorskega dnevnika in predsednica Slovenskega kluba Trst, ki je sodeloval pri organizaciji dogodka. Kot je izpostavila, so v letošnjem letu pripravili manjšo knjižico s ponatisom novele Joyceov učenec, pri izdaji katere je sodeloval tudi forum Tomizza. Beseda je tekla o Joyceovem ustvarjanju, o njegovem vplivu na Jančarja kot avtorja, ampak tudi o zgodbi tržaške družine Furlan, ki je v središču Jančarjeve novele. Avtor je izpostavil, da ga je k pisanju spodbujalo raziskovanje Joyceovega mišljenja. Irski pisatelj je literaturo postavljal na glavno mesto, kot smoter vsega, Jančar pa je želel poiskati v vzporednici njegovega učenca, Borisa Furlana, človeka, ki so ga zanimali politika, osvobajanje in aktivizem.

Furlanova zgodba se razvije po zgodovinskih tirnicah, ki gredo vedno svojo pot in nimajo posluha do usode posameznika. Jančar se v svojem pisanju večkrat ustavlja pri tem. Vrhunskega intelektualca, kot je bil Furlan, je namreč nesporazum pripeljal v nečloveško situacijo. Osebni paradoks se je prenesel iz biografije v literaturo, saj se je Furlan boril proti fašizmu in je potem padel pod rokami svojih ljudi. Pri tem je Jančar prepoznal literaturo kot rešitev, ki je pa Furlan ni imel, medtem ko njegov učitelj Joyce in literatura nasploh lahko poskušata razumeti paradokse, ki jih človek doživi. Pomemben literarni element v noveli je tudi praznina - praznina v usodnem trenutku, ampak tudi praznina ob pogledu na oljno svetilko.

Ulikses in Slovenci

Na vprašanje o Joyceovem vplivu na Jančarja, je slednji izpostavil, da ga je njegova generacija veliko brala v času Gradišnikovega prevoda Uliksesa; zanje je bilo to delo veliko odkritje, ki je posredno vplivalo na vse njihovo ustvarjanje. Poglobil se je tudi v Joyceovo življenje, njegove zapise in iskal stike s slovenskimi ljudmi. Sklepal je, da je imel Joyce neko tržno sodelovanje s slovenskima predstavnikoma, se pa ni poglabljal v narodnostna vprašanja. Najbrž zato, ker je želel živeti za literaturo v vsej svoji razsežnosti in ga je ideja narodnoosvobodilnega gibanja pri Slovencih preveč odbijala, saj se je iz iste situacije skušal umakniti že na Irskem.