Le obup, nič upanja

Te dni se bosta na koledarju obrnili dve leti, odkar smo Korošci in tudi drugje po Sloveniji nemočno spremljali bes narave, ki nas je, kdo ve zakaj, tako kruto kaznovala s pobesnelo vodo. To niso bili lepi dnevi, v ljudi se je naselil strah za življenja in premoženje, bili smo odrezani od sveta, brez elektrike in telefonskega signala, zrušeni mostovi, uničene in neprevozne ceste, zaprte trgovine. Življenje se je ustavilo, prihodnje ure in dnevi so bili zaviti v gosto meglo negotovosti. Stoletne vode so bile tisočletne, huda ura se je spremenila v hude dneve.  

Čeprav so poplave prinesle veliko bolečine, so hkrati razkrile veličino slovenskega naroda – neomajno solidarnost in srčno sočutje. Ni bilo mogoče ostati ravnodušen, ko smo spremljali to pomoč, ki je prihajala z vseh koncev države.

Ne le tista v denarju ali materialu, v času najhujše stiske se je razkrilo globoko človeško sočutje, odzivnost in skrb za sočloveka. Ko sem se sam po nekaj dneh s kolesom prebil v razdejano rodno Črno na Koroškem, je bil prvi vtis zgroženost nad uničenjem, a hkrati toplo zadovoljstvo, ko sem doživljal solidarnost, pomoč, povezanost, spodbujanje, podporo, plemenitost, človeško bližino. Ljudje so vedeli, da niso sami, in vedeli so, da skupaj zmoremo. Takrat v Črni nisem videl obupa, le upanje! Ja, in Slovenska vojska, človeško, tehnično, logistično, vztrajno, zanesljivo. Krasna druščina v uniformi in o njih le v presežnikih.

Tako kot je prva reakcija na naravne nesreče v Sloveniji večinoma zelo dobra, saj imamo  utečen sistem zaščite in reševanja, pa se je kasneje funkcioniranje države vrnilo na stare tirnice z nekonsistentnimi političnimi odločitvami, s počasnostjo in z labirintom birokratskih ovir. Politična kasta na oblasti se te dni že hvali, kako uspešni so pri sanaciji po poplavah, kar je seveda zlagano. Ljudje so večinoma nezadovoljni. Tu seveda ne moremo mimo izjave predsednika vlade Roberta Goloba takoj po poplavah, da bo država za poplavljene postavila sto hiš na mesec. In pozor: doslej ni bilo iz proračunskih ali evropskih sredstev niti ene hiše, le dve hiši so doslej porušili.

Eden prvih posnetkov poplave 4. avgusta 2023 (Vir: zajem zaslona)

Tudi na tej točki se je pokazalo, da Golob ne premore realne in odgovorne presoje na zahtevnem političnem parketu, predvsem pa se ne zaveda poledic svojih besed in dejanj. Tudi zadnje igračkanje z Natom in referendumi kaže na to, da je na čelu izvršne oblasti v Sloveniji zmedena in neodgovorna oseba, ki je škodljiva za našo državo. Njegova mantra, kako nam zavida ves svet, je enaka tisti o stotih hišah na mesec. Žal ni dominantnega medija in novinarja, ki bi to njegovo puhlo in prazno retoriku resno ovrednotil. V času, ko mednarodna situacija pri varnostnih vprašanjih zahteva največjo mero zanesljivosti, stabilnosti, razuma in jasnosti, Slovenijo vodi razglašena jata slepih kur brez delujočega kompasa, brez strategije, predvsem pa brez odgovornosti do lastnih dejanj; brez odgovornosti do države. Spremljamo teater narcisizma, namesto odgovorne politike v službi javnega dobra. Samorefleksije in odgovornosti ni več, dolgo se bodo še vlekli dnevi, tedni in meseci, da bo tudi nesreča s to vlado mimo.

Takrat v Črni nisem videl obupa, le upanje. S to oblastjo pa le obup, nič upanja.

Miro Petek