Kurilna sezona pred vrati: pazite, kaj kurite, kazni so visoke

Kurilna sezona je tik pred vrati. Marsikdo že pripravlja drva, brikete ali pelete, a strokovnjaki opozarjajo – paziti je treba, kaj gre v peč. Neustrezno kurjenje ne pomeni le večjega onesnaženja in nevarnosti požara, temveč lahko prinese tudi visoke kazni.

V malih kurilnih napravah na trdno biomaso je dovoljeno uporabljati le naravni les v različnih oblikah – drva, žagovino, odrezke, lubje, storže ter brikete in pelete iz naravnega lesa. Drva morajo biti suha, saj v nasprotnem primeru izgorevanje ni popolno, nastaja ogljikov monoksid, povečuje se nevarnost dimniškega požara in močno obremenjuje zrak. Prepovedano pa je kurjenje lesenih embalaž, odpadkov, pohištva, ivernih plošč, papirja, plastike, tekstila in drugih gospodinjskih smeti. Posebej nevarna so goriva iz obdelanega, barvanega ali lakiranega lesa.

FOTO: Freepik

Drva je priporočljivo razcepiti na dolžino enega metra ter jih zložiti na zračno mesto, zaščiteno pred dežjem in obrnjeno proti soncu. Sušiti jih je treba dovolj dolgo – eno leto za topol in smreko, leto in pol za lipo, jelšo in brezo, dve leti za bukev, jesen in sadno drevje, hrast pa potrebuje vsaj dve do tri leta.

Onesnaženje zraka v zimskem času

V Sloveniji se je kakovost zraka v zadnjih letih sicer izboljšala, a kurilna sezona ostaja problematična. Zrak v zimskih mesecih močno obremenjujejo emisije iz malih kurilnih naprav, zlasti prašni delci PM10 in PM2,5 ter rakotvorni benzo(a)piren. Zaradi lege v zavetrju Alp so pogoji za razredčenje izpustov pogosto slabi, zato koncentracije škodljivih snovi presežejo dovoljene vrednosti. Januar je mesec, ko so preseganja najpogostejša. V Sloveniji je kar 60 do 70 odstotkov peči na drva starih več kot 20 let. Tehnologija je zastarela, naprave niso učinkovite, kar še dodatno obremenjuje okolje.Dimniški požari so pogosto posledica nepravilnega kurjenja. Temnordeč plamen, temen in gost dim iz dimnika, sajaste obloge v peči in temen pepel so jasni znaki, da izgorevanje ni pravilno.

Redno vzdrževanje in čiščenje peči ter dimnikov sta ključna za varnost in manjše emisije. Vsako kurilno napravo je treba najmanj enkrat letno pregledati in očistiti. Dimnikar ob prvem pregledu izmeri emisije in napravo vpiše v državno evidenco. Če odkrije nepravilnosti, mora o tem obvestiti lastnika. Če ta napake ne odpravi, sledi prijava inšpekciji.

FOTO: Freepik

Zdravstvene posledice onesnaženega zraka

Onesnažen zrak vsebuje strupene snovi, med njimi težke kovine, ki povzročajo oksidativni stres, motnje hormonov in na dolgi rok delujejo rakotvorno. Kratkoročno lahko povzročajo kašljanje, težko dihanje in poslabšanje bolezni dihal ali srca. Dolgotrajna izpostavljenost poveča tveganje za aterosklerozo, krvne strdke, srčno-žilne bolezni, astmo, kronični bronhitis in pljučnega raka. NIJZ ljudem svetuje spremljanje podatkov o onesnaženosti zraka, ki jih objavlja Agencija RS za okolje, ter omejitev gibanja na prostem v času, ko so vrednosti delcev povišane.

Za prekrške pri delovanju malih in srednjih kurilnih naprav so predpisane visoke globe. Upravljavce naprav, ki so pravne osebe ali samostojni podjetniki, lahko doleti globa od 4.000 do 40.000 evrov. Za odgovorne osebe pravnih oseb in fizične osebe pa od 1.200 do 4.100 evrov. Podobne globe so predpisane tudi za dobavitelje kurilnih naprav, ki ne ustrezajo predpisom.