Klakočar Zupančič na forumu v Dubrovniku o odločnem odzivu na avtoritarne režime in širitvi EU

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič se je danes na mednarodni konferenci Dubrovnik Forum zavzela za usklajen odgovor demokratičnega sveta na avtoritarne režime, ki ne spoštujejo vrednot odprte demokratične in multikulturne družbe. Dotaknila se je tudi širitve Evropske unije, ki po njenih besedah ni dobrodelnost, ampak politična nujnost.

Klakočar Zupančič se je v nagovoru na forumu, ki se ga je udeležila na povabilo predsednika hrvaškega sabora Gordana Jandrokovića, zavzela za sodelovanje in usklajen odgovor demokratičnega sveta na avtoritarne režime, ki ne spoštujejo vrednot odprte demokratične in multikulturne družbe, človekovih pravic, vladavine prava in človeških življenj.

“Kot zagotovo veste, prav danes (…) obeležujemo 30. obletnico genocida (v Srebrenici), ki nas spominja na neizmerno krutost, hkrati pa opominja na nevarnosti zanikanja, neukrepanja in nesposobnost zaščite civilnega prebivalstva,” je povedala. Na navzoče je naslovila poziv za odločno ukrepanje za zaščito življenj Palestincev in spomnila na poboje civilistov v ukrajinski Buči.

Dotaknila se je tudi širitve EU, za katero meni, da je v interesu tako držav kandidatk oziroma potencialnih kandidatk kot tudi unije same. Prepričana je, da širitev EU ni dobrodelnost, ampak politična nujnost. “Zato je treba resnično storiti vse, da bi kandidatke čim prej izpolnile potrebne kriterije, ne pa jim postavljati novih pogojev in vmesnih ciljev,” je dodala.

Kljub vidnim pozitivnim premikom v zadnjem obdobju se ji sicer zdi, da je proces širitve EU še vedno prepočasen, je sporočil DZ.

V kontekstu širitve EU je izpostavila tudi pomen digitalne preobrazbe, ki je, kot je dejala, sestavni del procesa širitve. “Države kandidatke morajo biti pripravljene na vstop v enotni digitalni trg, kar pomeni uskladitev z evropskimi pravili na področjih, kot so elektronske storitve, varstvo podatkov, kibernetska varnost in umetna inteligenca,” je pojasnila.

Opomnila je na prednosti umetne inteligence, digitalnih medijev in digitalizacije, a hkrati tudi na pasti za poglabljanje družbenih neenakosti in kršenje temeljnih pravic. Algoritmi namreč lahko po njenem mnenju krepijo obstoječe predsodke, neenak dostop do digitalnih orodij pa lahko poglablja digitalni razkorak in izključuje ranljive skupine iz enakopravne udeležbe v družbi.

V luči tega se ji zdi nujna pravna in etična regulacija digitalnega prostora.