Kitajska letalonosilka Fujian vstopila v Južnokitajsko morje

Kitajska mornarica je ob tem sporočila, da je bil cilj plovbe izvajanje znanstvenih raziskav in vadbenih misij. Fujian, poimenovan po provinci nasproti Tajvana, je bil prvič predstavljen leta 2022 in predstavlja tretjo kitajsko letalonosilko, poroča Reuters. Ladja se od lanskega leta udeležuje različnih preizkusov na morju, a uradno še ni v operativni rabi.

V izjavi mornarice so poudarili, da je šlo za „redni del gradbenega procesa“, ki ni bil usmerjen proti nobenemu specifičnemu cilju. Plovba se časovno prekriva z dvotedenskimi vajami ameriških marincev in japonske vojske na otoku Okinawa, kjer testirajo raketni sistem Typhon in drugo napredno orožje.

Po navedbah japonskega obrambnega ministrstva je Fujian najprej vplula v Vzhodnokitajsko morje in nato nadaljevala pot proti jugozahodu, v spremstvu dveh raketnih rušilcev. Tajvansko obrambno ministrstvo je potrdilo, da situacijo spremlja s pomočjo obveščevalnih in nadzornih sistemov.

Visoki tajvanski varnostni uradnik je za Reuters dejal, da se Fujian verjetno pripravlja na uradno slovesnost ob zagonu v operativno uporabo in da je Južnokitajsko morje cilj tega preizkusa. Kitajsko obrambno ministrstvo na prošnje za komentar dogodka ni odgovorilo.

Občutljiva območja in sporni zahtevi

Kitajska je v zadnjih petih letih občutno okrepila svojo vojaško prisotnost okoli Tajvana, pogosto tudi z obsežnimi vojaškimi vajami. Peking trdi, da je Tajvanska ožina del kitajskega teritorialnega morja, a Tajvan, ZDA in številni zavezniki vztrajajo, da gre za mednarodno plovno pot.

Podobno je Južnokitajsko morje že vrsto let središče sporov. Kitajska si lasti skoraj celotno morje, kar izpodbijajo druge države v regiji, med njimi Filipini in Vietnam. Reuters ob tem navaja, da je prav ta akvatorij postal eno ključnih žarišč kitajske vojaške dejavnosti.

Fujian je precej naprednejši od prejšnjih dveh kitajskih letalonosilk – Liaoninga, ki je bila kupljena kot rabljena ladja od Ukrajine leta 1998, in Shandonga, ki je bil v uporabo predan konec leta 2019. Za razliko od njiju ima Fujian ravno letalno palubo in elektromagnetne katapulte, ki omogočajo izstrelitev večjih in težjih letal.

Med drugim bo lahko ladja gostila tudi letala za zgodnje opozarjanje, kar doslej na kitajskih letalonosilkah ni bilo mogoče. To pomeni, da bo Kitajska lahko širila svoje „obrambno območje“ dolgega dosega na več kot 600 kilometrov od obale. Po navedbah analitika Chieha Chunga iz Združenja za strateško predvidevanje v Tajpeju Fujian odpira možnost, da bo Kitajska vzdrževala tri udarne skupine letalonosilk hkrati, kar bi bistveno povečalo njen vpliv v zahodnem Pacifiku.

Širši strateški pomen

Reuters poroča, da Fujian ne pomeni le tehničnega napredka, temveč tudi jasen signal kitajskih ambicij v regiji. Ob spopadih okoli Tajvana in napetostih v Južnokitajskem morju bi nova letalonosilka Kitajski omogočila okrepljeno prisotnost na ključnih pomorskih poteh in utrdila njene teritorialne zahteve.

Za ZDA in njihove azijske zaveznike pa prihod Fujiana predstavlja dodaten izziv. Vojaške vaje na Okinawi, ki sovpadajo s plovbo kitajske ladje, kažejo na vse večjo strateško tekmovanje v zahodnem Pacifiku, kjer se križajo interesi velikih sil in manjših obalnih držav.

Analitiki menijo, da bo uradna vključitev Fujiana v operativno rabo pomemben mejnik v kitajskem prizadevanju, da se iz regionalne pomorske sile uveljavi kot globalna vojaška sila.