Kar dela naša vlada, je diametralno nasprotje od Javierja Mileija

Medtem ko lahko vseskozi poslušamo, kako naj bi nam zavidali vsi, so številke, ki odražajo dejansko stanje, neizprosne. Ker pa je vladno delovanje namesto v izboljšanje poslovnega okolja usmerjeno v obremevanje gospodarstva, se izseljejo tudi podjetniki. Čeprav je znano, da je gospodarstvo tisto, ki predstavlja gonilno silo vsake države, potrebam tega preprosto ne zmore prisluhniti. Da je ekonomska svoboda tista, ki prinaša pozitivne rezultate, pa medtem na drugi celini dokazuje argentinski predsednik Javier Milei.

V mesecu maju je Evropska komisija znižala napoved slovenske gospodarske rasti z 2,5 na 2,0 odstotka, v juniju pa je njeno napoved z 2,2 na 1,3 odstotka znižala še Banka Slovenija. V času, ko se je poročalo, da se je BDP Slovenije v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. Napoved rasti za letos je namreč znižala z 2,6 odstotka na 1,6 odstotka in za leto 2026 z 2,6 na 2,4 odstotka. Na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD se je Slovenija med 69 državami uvrstila na 46. mesto. Za primerjavo: Češka, iz katere se je včasih marsikdo šalil, se je denimo uvrstila na 25. mesto.

Namesto da bi v vladnih vrstah zazvonili alarmi, se ti za namene preusmeritve problemov raje ukvarjajo z ideološkimi temami, širijo državni aparat, povrhu pa še naprej delajo na izmišljevanju dodatnih obremenitev (po davku za dolgotrajno oskrbo so se nazadnje domislili še obdavčitve nepozidanih zemljišč), kot da jih že ne bi bilo dovolj. “Če že drugo zaporedno leto ne bomo dosegli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 odstotka, bo to pomenilo izgubljeni leti, ki ju ne bomo mogli nadomestiti,” je v juniju posvaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka, ki pravi, da na GZS ves čas opozarjajo in podajajo predloge, kako izboljšati poslovno okolje na najbolj pomembnih segmentih delovanja podjetij, kjer nikakor nismo konkurenčni.

Foto: GZS

Slovenija bi potrebovala odpravo državne regulacije
“Ekonomski kazalniki razvoja Slovenije kažejo, da smo v celoti zanemarili ekonomski vidik razvoja, na kar nas tudi letos opozarja IMD lestvica konkurenčnosti, po kateri je Slovenija v zadnjih dveh letih drastično zdrsnila kar za 8 mest. Poleg tega smo v Sloveniji v letošnjem letu priča tudi upadu gospodarske rasti, kar pomeni, da je skrajni čas, da vlada svojo ekonomsko politiko spremeni in jo obrne v pravo, torej v pozitivno smer,” je izpostavila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah, ki svari, da v  gospodarstvu dosegamo nižjo rast izvoza, naša produktivnost in zasebne investicije stagnirajo, podjetja se selijo v tujino, zasebna potrošnja je kljub rasti plač zaradi previdnosti in negotovosti potrošnikov realno na ravni leta 2021. Kot je poudarila, bi se moral razvojni fokus usmeriti “v kakovostni in stabilni zakonodajni okvir z odpravo številnih birokratskih ovir za podjetja, vzpostaviti predvidljiv davčni sistem, ki ne bo negativno vplival na konkurenčnost našega gospodarstva, zmanjšati odliv kupne moči v tujino”. Prav tako je po njeno treba odpraviti državno regulacijo in s tem zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga EU. Nujen pa je tudi dialog z gospodarstvom.

Foto: STA

V Argentini delujejo diametralno nasprotno
Slovenski levici, ki vzornike vidi v diktatorjih Kube in Venezuele, nedvomno ne bi škodilo, če bi si ozrli proti Argentini, ki predstavlja dokaz, kako nefilitrirani kapitalizem brez škodljivih državnih intervencij deluje. Argentina je namreč v prvem četrtletju leta 2025 dosegla 5,8-odstotno letno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je več od Kitajske.

Spomnimo, da je decembra 2023 zagovornik ekonomske svobode Javier Milei izvedel vrsto drastičnih “šok terapij”, s pomočjo katerih je želel preprečiti popoln zlom argentinskega gospodarstva. To je bilo potrebno, saj je njegov predhodnik, socialist Alberto Fernández, državo pustil na robu hiperinflacije in skoraj brez deviznih rezerv.

Milei, ki so ga levičarji označevali za čistega populista in radikalnega desničarja, saj je ljudi informiral o škodljivosti socializma za argentinsko družbo in opozarjal, da je ključni vzrok za revščino v Argentini parazitiranje skupine socialističnih politikov in sindikalistov, ki razkošno živijo na račun pridnih in poštenih ter uničujejo nekdaj uspešno gospodarstvo, je ljudem obljubil radikalne gospodarske reforme, vključno z odpravo centralne banke in uvedbo dolarizacije. Obljubil je radikalno deregulacijo, ki je dušila argentinsko gospodarstvo, t. i. revolucijo motorke (odpravo več kot 300 predpisov prek velikih dekretov, vključno z ukinitvijo najemne zakonodaje, ukinitev kontrol cen in ukinitev t. i. uvoznih licenc, s katerimi so socialisti v preteklosti omejevali uvoz iz tujine in vzdrževali domače monopole). Zavzel se je tudi za radikalno zmanjšanje števila ministrstev in zaposlenih v javnem sektorju, ukinitev bančne kontrole, zniževanje davkov tudi do 90 odstotkov itd.

Javier Milei in njegova ekipa (Foto: AFP)

Da Milei očitno razmišlja prav, dokazujejo številke. Gospodarska dejavnost Argentine se je aprila povečala za 7,7 odstotka v primerjavi z enakim mesecem lani, kar je največje letno povečanje v približno treh letih, je poročal Bloomberg. Rezultat za tretje največje gospodarstvo Latinske Amerike je presegel 6,6-odstotno rast, ki so jo napovedovali analitiki v anketi agencije Reuters. Rast se je še pospešila v primerjavi z marčevsko 5,4-odstotno širitvijo. Večina gospodarskih sektorjev je aprila beležila rast, vodil pa jo je finančni sektor, ki je poskočil za 28,4 odstotka, in gradbeništvo, kjer so zabeležili 17,1-odstotno povečanje. Na mesečni ravni se je gospodarska dejavnost Argentine aprila povečala za 1,9 odstotka (več – tukaj).

S. K.