Kamen, ruj in veter

Večerni, realen in idealen sprehod po goriškem Krasu je v petek povezal množico, ki se je odzvala povabilu SKD Hrast, Mestne Občine Nova Gorica in ZSKP, ki so v duhu EPK 2025 čezmejno združili dva projekta.

Prvi je pričakoval udeležence na razgledni točki Sprejemnega centra Gradina v Doberdobu, kjer je zazvenela ena od etap projekta Singers’ Corners, ki postavlja neformalne zborovske nastope v »izvenkoncertne« okvire (financira ga Interreg Italija-Slovenija -sklad za male projekte GO! 2025). Med oljkami so zapeli mešani zbor Lojze Bratuž, moški zbor Fantje izpod grmade, mešani mladinski zbor Šempeter-Vrtojba in moški zbor Alpini della Julia, ki je nastopil s posebnim posvetilom, saj so se pevci spomnili svojega nekdanjega dirigenta Hilarija Lavrenčiča, ki jih je učil peti, a je njihovemu petju dal tudi poseben pridih združevalne ljubezni do teritorija. Pevski »kotički« na Gradini so bili sestavni del preddogodka Glasbeni kraški okusi, saj je petje dobilo okusno spremljavo z lokalnimi dobrotami, ki so jih ponujale kraške kmetije.

Po aperitivu v pričakovanju mraka se je večer nadaljeval v kamnolomu, ki je postal široko in impozantno naravno prizorišče glasbeno gledališkega dogodka z videomappingom Po kamnu in zemlji. Scenarij, ki sta ga napisala Andrej Černic in Alex Devetak (idejno zasnovo pa podpisuje tudi Luisa Gergolet) je postavljal dve vprašanji: kaj je Kras in kdo so Kraševci. Poetičen odgovor je uporabljal podobe, zvoke in besede, da je lahko pojasnil najprej, kdo so Doberdobci, kateri zgodovinski dogodki in razmere so jih oblikovali.

Režiserka Jasmin Kovic je povezala celoto (in širino prizorišča) z idejo sprehoda, saj sta se protagonista sprehajala na poti skozi več malih odrov, sprevod pevcev alpinskega zbora sredi poglavja o vojni pa je dodal sugestivno noto spomina (skupaj s petjem kultne Stelutis alpinis). Nevsiljivo, spremljevalno, a bistveno vlogo so odigrale projekcije kraške pokrajine na velikem platnu stene kamnoloma (ustvarila sta jih Sybil Calligaris in Peter Persoglia).

Opevanje doberdobske zgodovine in kulture je krepilo spomin, v tem primeru pa ni želelo dodati pripovedi aktualne note, razen poudarjanja večne trdnosti, ponosa in temperamenta kraških ljudi, povsem podobnih naravi, ki jih obdaja in v kateri se tudi danes zrcalijo.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.