Kako podaljšati sezono paradižnika in paprike: Triki za jesenski vrt

Ko poletne temperature počasi popuščajo, marsikateri vrtnar z nekoliko žalosti opazuje, kako se rdeči plodovi paradižnika in pisane paprike bližajo zadnjim tednom dozorevanja. A izkušen pogled na vrt hitro razkrije, da sezona še ni nujno končana. S pravimi ukrepi lahko obiranje svežih plodov podaljšamo globoko v jesen. V resnici je ravno september tisti mesec, ko se pokaže razlika med vrtičkarji, ki sezono zaključijo s prvim hladnim jutrom, in tistimi, ki jim uspe v košare spraviti še zadnje bogate pridelke.

Ena največjih jesenskih težav so glivične bolezni, ki ob hladnih nočeh in vlažnih jutrih hitro najdejo pot do občutljivih rastlin. Paradižnik in paprika sta znana po tem, da ju rjave lise, plesen in gnitje lahko v nekaj dneh povsem uničijo. Zato je prvo pravilo jesenske oskrbe zračenje.

V rastlinjakih je priporočljivo čez dan odpreti vsa vrata in okna, da se odvečna vlaga ne kopiči. Na prostem pa velja redno odstranjevati spodnje liste paradižnika, predvsem tiste, ki se dotikajo tal. S tem zmanjšamo možnost okužbe in rastlini omogočimo boljšo kroženje zraka. Vrtnarji svetujejo, da brez slabe vesti odstranimo vse rumene, suhe ali obolele liste – s tem ne škodujemo, temveč pomagamo, da rastlina svojo energijo usmeri v plodove.

Pri papriki velja podobno pravilo: čeprav ohranja več listja kot paradižnik, lahko prav spodnji deli rastline postanejo gojišče bolezni. Redno pregledovanje in odstranjevanje šibkih delov je najboljša preventiva.

Gnojenje in zalivanje: manj je več

Jeseni se potrebe rastlin nekoliko spremenijo. Če smo jih spomladi in poleti spodbujali z dušikom, ki poskrbi za bujno rast listov in poganjkov, je zdaj v ospredju kalij. Ta element pospešuje zorenje plodov in krepi odpornost rastlin pred stresom zaradi temperaturnih nihanj. Odličen naravni vir kalija je lesni pepel, ki ga lahko potresemo okoli rastlin, ali pa tekoči kompostni izvlečki, denimo iz kopriv.

Tudi zalivanje zahteva večjo mero previdnosti. Hladnejši večeri pomenijo, da se tla ne sušijo več tako hitro kot sredi poletja. Če rastline zalivamo preveč, plodovi hitro začnejo pokati, zemlja pa se spremeni v idealno okolje za razvoj bolezni. Bolje je zaliti redkeje, a obilneje, kot pa vsak dan površinsko. Še posebej koristno je zastiranje tal s slamo ali travnim odkosom, saj ta naravna odeja ohranja vlago in preprečuje nenadne temperaturne spremembe v zemlji.

Kdaj pobrati rdečo čebulo in kako jo shraniti, da zdrži celo zimo

Obrezovanje in omejevanje rasti

Ko sezona prehaja v jesen, ni več smiselno spodbujati rastline k novim poganjkom in cvetovom, saj večina teh plodov ne bo dozorela. Pri paradižniku je zato priporočljivo odstraniti vrhove rastlin – tako imenovan „poletni rez“ pomeni, da rastlina usmeri energijo v obstoječe plodove. Enako velja za cvetove, ki se pojavijo septembra: bolje jih je odstraniti, da ne po nepotrebnem jemljejo hranila.

Paprika sicer cveti dlje časa, vendar se iz poznih cvetov redko razvijejo popolnoma dozoreli plodovi. Če jih odstranimo, bodo obstoječe paprike večje, debelejše in hitreje obarvane. To je zlasti pomembno, če želimo doseči lepo rdečo, rumeno ali oranžno barvo, ki pri nižjih temperaturah nastaja počasneje.

Zaščita pred mrazom in triki za daljšo sezono

Največji izziv jeseni so prve ohladitve. Tudi če temperature še niso pod ničlo, lahko mrzla noč zaustavi rast in povzroči poškodbe na plodovih. Preprosta rešitev so zaščitne prevleke: agrokoprena, prozorna folija ali celo stara rjuha, ki jo čez noč razpremo čez rastline, naredijo veliko razliko. V rastlinjakih lahko ponoči vrata pustimo zaprta, da se ohrani nekaj toplote.

Marsikateri vrtnar se odloči tudi za sajenje paradižnika in paprike v velike lonce. To ima prednost, da jih lahko ob prvih hladnih nočeh prestavimo pod streho, na balkon ali v garažo, kjer temperature ne padejo prenizko. Tako lahko pridelek podaljšamo še za nekaj tednov.

Ko pa vreme kljub vsemu obrne stran, lahko uporabimo preprost trik: nezrele plodove oberemo in jih pustimo, da dozorevajo v notranjih prostorih. Paradižnik lahko dozori na okenski polici, v kartonski škatli ali celo v papirnati vrečki skupaj z jabolkom, ki sprošča etilen in pospešuje proces. Tudi zelene paprike so uporabne – bodisi za kuhanje, pečenje ali vlaganje.

Kako shraniti lubenico, da ne bi zavzela celega hladilnika in, da bo ostala sveža?

Sortna izbira in prihodnja sezona

Pri podaljševanju sezone pomembno vlogo igrajo tudi sorte, ki jih sadimo. Nekatere vrste paradižnika so naravno bolj odporne na bolezni in hladnejše temperature, medtem ko so druge bolj primerne za zgodnje poletje. Enako velja za papriko – zgodnje sorte dozorijo hitreje, medtem ko debele mesnate paprike potrebujejo več toplih dni. Ljubiteljski vrtnarji pogosto priporočajo kombinacijo obeh, saj tako zagotovimo pridelek od junija pa vse do oktobra.

Izkušnje iz letošnje sezone so tudi odlično izhodišče za naslednje leto. Če opazimo, da so določene sorte bolje prenašale jesenske pogoje, se splača to znanje prenesti naprej. Prav tako je priporočljivo razmisliti o rastlinjaku ali vsaj premičnih zaščitah, ki postajajo zaradi nepredvidljivega vremena vse bolj nujne.

Paradižnik in paprika sta rastlini, ki ju večina slovenskih vrtičkarjev šteje med obvezne poletne spremljevalce. Čeprav je narava neizprosna in jesen neizogibno prinese spremembe, lahko s skrbjo, rednim pregledovanjem in preprostimi triki sezono podaljšamo še za več tednov. Ko boste oktobra na mizo položili zadnji domači paradižnik ali papriko, bo občutek toliko slajši – prav zato, ker ste z nekaj dodatne pozornosti iztržili največ iz svojega vrta.

Gorčično olje je znova v trendu: Vse o uporabi in recept za domačo pripravo

Alenka Mirnik

Foto: Freepik