Kaj se v telesu zgodi, če zaspiš ob 21.30 namesto ob 23.30?

Mnogi mislijo, da je ura spanja le stvar navade, a človeško telo deluje po ritmu, ki ga določa narava. Spanje ni le počitek, temveč proces obnove, ki se začne ob pravem času. Raziskave kažejo, da ima ura odhoda v posteljo večji vpliv na zdravje, kot večina pričakuje. Razlika med spanjem ob 21.30 in 23.30 se pozna na hormonih, možganih, srcu in celo razpoloženju.

Zakaj je spanje ob 21.30 ura ravnovesja?

V večernih urah začne telo naravno sproščati melatonin, hormon spanja. Pri ljudeh, ki ležejo zgodaj, se ta proces ujame s telesnim ritmom. Med 21. in 22. uro melatonin doseže vrh in pomaga telesu, da preide v globok spanec. Takrat se začnejo procesi obnove, ki jih pozneje ni mogoče nadoknaditi.

Telo, ki zaspi zgodaj, preide v fazo globokega spanca že pred polnočjo. V tej fazi se celice obnavljajo, imunski sistem se krepi, srčni utrip se umiri, možgani pa se čistijo škodljivih snovi. Znanstveniki temu pravijo glimfatski sistem, nekakšna nočna čistilna naprava za možgane.

Hormon ravnovesja in moč regeneracije

Zgodnejši spanec pomaga tudi pri uravnavanju hormonov. V tem času se uravnavajo rastni hormon, inzulin in kortizol, kar pomeni boljšo presnovo in manj stresa čez dan. Kortizol, ki ga poznamo kot hormon napetosti, ponoči naravno pade. Če gremo spat prepozno, ostane povišan, kar pomeni večjo utrujenost zjutraj in počasnejše okrevanje.

Ljudje, ki hodijo spat okoli 21.30, pogosto poročajo, da se zbudijo spočiti brez budilke. Telo sledi svojemu naravnemu ciklu, kar vpliva na več energije, boljši spomin in stabilnejše razpoloženje.

Slab spanec

Kaj se zgodi, če greš spat šele ob 23.30?

Na prvi pogled se dve uri ne zdita veliko, a telo v tem času izgubi pomemben del nočnega ritma. Če zaspiš ob 23.30, zgrešiš vrh izločanja melatonina, zato traja dlje, da zaspiš. Spanje postane plitvejše in manj učinkovito.

Hormoni v neskladju

Pozno spanje povzroči motnje hormonov. Kortizol začne naraščati že pred polnočjo, kar je signal telesu, da se pripravlja na dan. Če takrat še ne spiš, se procesi regeneracije ne začnejo pravilno. Naslednje jutro se zato zbudiš z občutkom napetosti in pomanjkanjem energije.

Tudi hormoni apetita se porušijo. Poveča se hormon lakote grelin, medtem ko pade raven hormona sitosti leptina. Posledica so nočni prigrizki in večje tveganje za pridobivanje telesne teže.

Možgani ne očistijo toksinov

Eden izmed najbolj zanemarjenih učinkov poznega spanja je pomanjkljiva detoksikacija možganov. Glimfatski sistem, ki odstranjuje toksine in odmrle celice, deluje najbolj učinkovito med 22. in 2. uro ponoči. Če telo takrat še ne spi, se možgani ne očistijo popolnoma, kar sčasoma vpliva na koncentracijo in razpoloženje.

Zaradi motenega spanca se poveča tveganje za anksioznost, depresijo in zmanjšano zbranost. To pojasnjuje, zakaj so ljudje, ki hodijo spat po polnoči, pogosteje utrujeni, tudi če spijo enako dolgo kot tisti, ki ležejo zgodaj.

Zakaj ura pred polnočjo šteje dvojno?

Stari pregovor “vsaka ura spanja pred polnočjo šteje dvojno” ima biološko podlago. Med 22. in 24. uro telo doseže najnižjo raven stresa in najvišjo stopnjo celične obnove. Takrat se srce in ožilje razbremenita, mišice se obnavljajo, jetra čistijo telo, koža pa dobi več kisika.

Zgodnje spanje pomeni tudi boljše delovanje imunskega sistema. Ljudje, ki hodijo spat prej, imajo več protiteles in redkeje zbolijo. Spanje ob 21.30 je torej nekakšen naravni vitamin, ki deluje brez zdravil in dodatkov.

Spanje in krvni tlak

Raziskave kažejo, da ljudje, ki zaspijo pred 22. uro, redkeje trpijo za povišanim krvnim tlakom. Srce ima dovolj časa, da se spočije, kar zmanjša tveganje za bolezni srca. Pozno spanje, zlasti po 23. uri, pa povzroča večje nočno nihanje tlaka in srčni stres.

Telo potrebuje rednost. Če vsak dan ležeš ob istem času, se melatonin sprošča točno takrat, ko ga telo pričakuje. Neredno spanje pa zmede notranjo uro in oslabi naravni bioritem.

Vesel mlad par

Kako se telo odzove po nekaj dneh zgodnejšega spanja?

Sprememba se ne zgodi čez noč, a že po nekaj dneh lahko opaziš razliko. Jutranja utrujenost se zmanjša, misli postanejo jasnejše, koža se izboljša, razpoloženje pa se stabilizira. Telo deluje bolj usklajeno, saj se hormoni in živčni sistem končno premikajo v istem ritmu.

Praktični nasveti za lažji prehod

• Zvečer zatemni prostor in izklopi močne luči
• Ugasni televizijo in telefon vsaj pol ure pred spanjem
• Pij toplo zeliščno pijačo, kot je kamilica ali melisa
• Poslušaj mirno glasbo ali ber knjigo namesto gledanja zaslona
• Poskusi vstajati vsak dan ob isti uri, tudi ob vikendih

Te majhne navade pomagajo telesu, da začne sproščati melatonin ob pravem času.

Spanje in psihično zdravje

Zgodnje spanje vpliva tudi na mentalno stabilnost. Ljudje, ki spijo dovolj zgodaj, imajo manj nihanj razpoloženja in lažje obvladujejo stres. Možgani se ponoči obnavljajo, zato se sposobnost učenja, pomnjenja in odločanja poveča.

Zgodnje spanje torej ni znak dolgočasja, ampak spoštovanja lastne biologije. Telo, ki počiva, deluje bolj pametno, bolj mirno in bolj uravnoteženo.

Ura, ki spremeni tvoj dan

Če bi morali izbrati enostaven korak za boljše zdravje, bi bil to premik ure spanja. Dve uri razlike pomenita več kot le dodaten počitek. Pomenita naravno terapijo, ki jo telo prepozna in izkoristi. Spanje ob 21.30 omogoča, da se hormoni uravnajo, možgani očistijo, srce spočije in telo pripravi na nov dan brez utrujenosti.

Kdor se navadi zgodaj zaspati, ugotovi, da jutro prinaša več energije in jasnosti, dan pa teče bolj umirjeno. Spanje ni luksuz, ampak osnovna potreba, ki jo narava nagradi z močjo, zdravjem in boljšim počutjem.

Spanje na levi strani vpliva na vaše zdravje na načine, ki si verjetno niste mislili

Zvečer pred spanjem popijte to pijačo – pomaga pri spanju in prebavi

Če imate težave s spanjem, poskusite to staro japonsko tehniko dihanja

Objava Kaj se v telesu zgodi, če zaspiš ob 21.30 namesto ob 23.30? se je pojavila na Vse za moj dan.