Kaj prinaša sporazum med EU in ZDA?

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta 27. julija 2025 v Trumpovem letovišču Turnberry na Škotskem dosegla okviren trgovinski dogovor. Ta preprečuje uvedbo uničujočih carin na evropsko blago.

Dogovor, sklenjen le nekaj dni pred iztekom roka, in sicer 1. avgusta, za katerega je Donald Trump grozil z 30-odstotnimi carinami, sta oba voditelja označila kot “dober dogovor”. Sporazum bo pozitivno vplival na evropsko gospodarstvo, zlasti na avtomobilsko industrijo, vendar nekatere podrobnosti še čakajo na dokončno uskladitev.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegle dogovor o uvedbi splošne 15-odstotne carinske stopnje na večino evropskega blaga, kar je enaka stopnja, kot jo je ta mesec dosegla Japonska. Stopnja je nižja od 30-odstotne carine, ki jo je napovedal Trump, kljub temu pa višja od povprečne carine, ki je znašala 4,8 odstotka in je veljala pred uvedbo dodatnih 10 odstotkov aprila 2025. Dogovor omogoča olajšanje zlasti evropski avtomobilski industriji, ki zaposluje približno 13 milijonov ljudi, saj bo namesto ocarinjenja s 27,5 odstotka (25 odstotkov z dodatnima dvema in pol obstoječima odstotkoma) zdaj veljala 15-odstotna carina. Nekateri kritiki menijo, da je 15-odstotna carina za nemške proizvajalce avtomobilov draga, vendar obvladljiva.

Dejansko smo lahko z dogovorom zadovoljni saj se bodo transatlantske vezi s tem samo okrepile. Seveda bi bili na boljšem, če bi že leta nazaj sklenili TTIP vendar je ta 🚂 odpeljal. Sedaj smo v novi realnosti Cold War 2.0 zato je 🇪🇺🇺🇸 sodelovanje in zaupanje toliko bolj pomembno. https://t.co/swIBClq3Mz

— Tone Kajzer (fmr Ambassador) (@TKajzer) July 27, 2025

Nemška avtomobilska industrija je med najpomembnejšimi gospodarskimi panogami tako v Nemčiji kot Sloveniji. (Foto: STA )

Poleg tega dogovor vključuje dvostranske carinske oprostitve za letala, nekatere kemikalije, polprevodniško opremo, določene kmetijske proizvode in kritične surovine. V navezavi na jeklarski sektor sta dosegla kompromis, ki predvideva znižanje 50-odstotne carine in uvedbo sistema kvot, čeprav podrobnosti o tem še niso jasne. Za farmacevtske izdelke in polprevodnike, ki so ključni za države, kot je Irska, bo prav tako veljala 15-odstotna carina, kar je preprečilo Trumpove prejšnje grožnje z do 200-odstotnimi carinami na zdravila.

V okviru trgovinskega dogovora med EU in ZDA se je Evropska unija zavezala k znatnim naložbam in nakupom. V naslednjih letih bo EU v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev, kar znaša približno 510 milijard evrov. Poleg tega bo v treh letih od ZDA kupila utekočinjen zemeljski plin, nafto in jedrsko gorivo v vrednosti 750 milijard dolarjev, da bi nadomestila ruske vire energije. Trump je izpostavil, da bodo države EU, ki so se zavezale k povečanju obrambnih izdatkov v okviru Nata, kupile ameriško vojaško opremo v vrednosti več sto milijard dolarjev.

Naslednji koraki
Dogovor je označen kot “okviren”, kar pomeni, da je treba podrobnosti še uskladiti. Ursula von der Leyen je poudarila, da bodo pogovori potekali v prihodnjih tednih. Med drugim še ni dokončne odločitve o izjemah med alkoholnimi pijačami, kar je pomembno za Francijo (vino) in Nizozemsko (pivo). “To bomo uredili v prihodnjih dneh,” je dejala predsednica Evropske komisije. Dogovor morajo odobriti še države članice EU, katerih veleposlaniki se bodo po poročanju France24 sestali danes, da bi pregledali poročilo Evropske komisije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (Foto: Bobo)

Ozadje in pomen dogovora
Transatlantski trgovinski odnosi, vredni 1,9 bilijona dolarjev, so bili pod velikim pritiskom zaradi Trumpovih groženj z visokimi carinami. Lani je skupna blagovna in storitvena menjava med EU in ZDA dosegla 1680 milijard evrov, kar predstavlja 30 odstotkov svetovne trgovine. EU je imela presežek v blagovni menjavi (198,5 milijarde evrov), ZDA pa pri storitvah (148 milijard evrov), kar kaže na razmeroma uravnotežen odnos.

Dogovor omogoča olajšanje evropskim podjetjem, zlasti tistim, ki delujejo v avtomobilski industriji, kljub temu pa 15-odstotna carina ostaja izziv. Analitiki menijo, da je sporazum pomemben korak k stabilizaciji odnosov, nekateri sektorji, kot je jeklarska industrija, pa še čakajo na jasnejše podrobnosti o kvotah in izjemah.

A. H.