Junija vnovič rast delovno aktivnih

V Sloveniji je bilo junija 942.877 delovno aktivnih, kar je 0,1 odstotka več kot maja, a 0,4 odstotka manj kot junija lani. Število je na mesečni ravni poraslo petič zapored, tokrat v polovici dejavnosti, najbolj pa v zdravstvu in socialnem varstvu. Delež delovno aktivnih tujih državljanov brez kmetov je bil 16,1-odstoten, so objavili statistiki.

V mesečni primerjavi se je junija po podatkih državnega statističnega urada povečalo tako število delovno aktivnih med zaposlenimi kot samozaposlenimi, obojih za 0,1 odstotka na 838.532 oz. 104.345. Poraslo je število delovno aktivnih moških in žensk, število prvih za nekaj manj kot 500 oz. 0,1 odstotka, drugih pa za nekaj manj kot 100.

V medletni primerjavi je število zaposlenih upadlo za 0,6 odstotka, število samozaposlenih pa poraslo za 1,7 odstotka. Število delovno aktivnih moških se je zmanjšalo nekoliko izraziteje, za 0,7 odstotka, število žensk pa je ostalo približno enako.

Statistiki so postregli tudi s podatki o delovno aktivnih po dejavnostih. Kot se je izkazalo, se je število delovno aktivnih junija glede na maj okrepilo na 10 področjih dejavnosti, v preostalih 10 pa je upadlo.

Največjo rast so zaznali v zdravstvu in socialnem varstvu, za 0,3 odstotka, največji upad pa se je zgodil v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil, za 0,2 odstotka.

Glede na junij lani se je število delovno aktivnih najbolj zvišalo v zdravstvu in socialnem varstvu, za 3,3 odstotka, največje nazadovanje pa je bilo zabeleženo v predelovalnih dejavnostih, za 1,9 odstotka.

Z vidika skupin državljanstva (brez kmetov) se je število delovno aktivnih med tujimi državljani na mesečni ravni znova povečalo, tokrat za 0,4 odstotka na okoli 148.900. “Gre za najvišjo vrednost, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu,” so poudarili na statističnem uradu.

Pregled po področjih dejavnosti pokaže, da se je njihovo število junija najbolj zvišalo v predelovalnih dejavnostih, za 0,4 odstotka. Število delovno aktivnih slovenskih državljanov je po drugi strani upadlo za okoli 100.

V medletni primerjavi je bilo delovno aktivnih tujih državljanov za 1,8 odstotka več, slovenskih državljanov pa za 0,7 odstotka manj. Delež tujih državljanov med delovno aktivnimi (brez kmetov) se je z lanskih 15,8 odstotka povečal na 16,1 odstotka.