Slovenija na repu EU po gospodarski dinamiki: GZS opozarja na krčenje industrije in padce investicij

“Po prvem četrtletju, ko smo beležili padec gospodarske rasti, bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,” je poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Po njegovem so padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje jasen signal, da je potrebno ukrepati za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest.

GZS zato ponovno izpostavlja nujnost davčne razbremenitve stroškov dela ter aktivacijo ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja. “Pogled na prvo oceno gospodarskih gibanj v drugem četrtletju v Sloveniji bi nas lahko na prvi pogled navdahnila z optimizmom, saj je bila navsezadnje četrtletna gospodarska rast 0,7-odstotna, kar nas postavlja na 3. mesto med 19 državami, ki so oceno že razkrile, ter nad dinamiko v EU-27 (0,2 odstotka). A nas ti podatki lahko hitro zavedejo,” je opozoril glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Po njegovih besedah smo v prvi polovici leta priča stagnaciji slovenskega gospodarstva, saj bo povprečna letna rast ob upoštevanju nekoliko boljših gibanj v drugem delu leta ostala pri okoli 1 odstotku. To je precej manj od desetletnega povprečja (2,9 odstotka) in pod ravnijo EU-27.

Najbolj šibek del BDP predstavljajo nižje investicije v osnovna sredstva (-3 odstotke) in padec izvoza blaga (-0,8 odstotka). Gre predvsem za posledico pomanjkanja novih naročil v predelovalnih dejavnostih, visokega padca gradbenih del pri inženirskih objektih (-13 odstotkov) ter krčenja stanovanjske gradnje (-12 odstotkov). Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v prvem polletju skrčila za 1,8 odstotkov, kar Slovenijo uvršča na 21. mesto med 27 državami EU, kjer je povprečna rast dosegla 1,1 odsotka.

“K tej razliki je najbolj negativno prispevalo krčenje proizvodnje v industriji strojev in naprav, motornih vozil, kovinskih izdelkov in letal,” je dodal Ivanc.

Opozorila zaradi davčnih bremen

Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da se razmere na trgu dela slabšajo, kar odraža tudi padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo v zasebnem sektorju za 5.800 delovnih mest manj, v javnem pa za 2.300 več. Skupno je število delovnih mest upadlo za približno 3.500.

“Po stagnaciji gospodarstva v prvem polletju bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,” je ponovno poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Po njegovih besedah GZS že dalj časa opozarja na problem konkurenčnosti poslovnega okolja in vladi ponuja konstruktivne predloge. Med ključnimi ukrepi izpostavlja davčne razbremenitve, ki bi lahko spodbudile rast zaposlenosti in s tem višjo gospodarsko rast.

Spomnil je, da je GZS v okviru mini davčne reforme predlagala razbremenitev stroškov dela zaposlenih. Po spremembah zakonodaje v letu 2023 – med drugim zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo – se je relativna obremenitev dela še povečala. “Tako se je potencial potrošnje državljanov zmanjšal za približno 1,2 milijarde evrov na letni ravni, kar se pozna v šibki rasti potrošnje gospodinjstev,” je opozoril Gorenšček. Ob tem dodaja, da bi lahko uvedba progresivnega zdravstvenega prispevka, ki je v zakonodajnem postopku, še dodatno povečala obremenitev plač.

Turizem, gradbeništvo in poziv vladi

Kritičen je bil tudi do višje rasti cen hrane in pijač v primerjavi z območjem evra, ki jo pripisuje regulaciji cen. Po njegovem to preusmerja potrošnjo Slovencev v tujino, medtem ko se hkrati zmanjšuje poraba tujih gostov v Sloveniji. V prvi polovici leta se je potrošnja Slovencev v tujini povečala za 85 milijonov evrov, potrošnja tujih gostov v Sloveniji pa le za 64 milijonov evrov.

Gorenšček je ob tem poudaril tudi pomen turizma za rast BDP, a hkrati opozoril na predlog spremembe Zakona o gostinstvu, ki bo vnovič na dnevnem redu državnega zbora septembra. “To bo prispevalo k manj nočitvam tujih gostov pri nas in s tem posredno k manjši potrošnji storitev in blaga,” je dejal.

Kot enega ključnih problemov je izpostavil še gradbeništvo. Med razlogi za zahtevne razmere je navedel slabo črpanje evropskih sredstev ter novelo zakona o čezmejnem opravljanju storitev, ki po njegovem slovenska podjetja postavlja v slabši položaj kot konkurente v sosednjih državah.

Pozdravil pa je sprejetje zakona o delnem povračilu nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Ob tem je GZS na ministrstvo za delo naslovila poziv k aktivaciji ukrepa. “Glede na podatke o gospodarski rasti in rasti industrijske proizvodnje je iniciativa MDDSZ, ki je potrebna za dejansko sprožitev tega mehanizma pomoči, res nujna,” je poudaril Gorenšček.

“Vlada pravi, da dela za ljudi. Potem mora sprejeti ukrepe tudi za gospodarstvo. V Sloveniji imamo v zasebnem sektorju 690 tisoč delovnih mest. Ko vlada sprejme ukrepe v njihovo podporo, s tem pomaga tudi njihovim družinam. Če tega ne bo storila, bodo posledice jasne: krčenje proizvodnje, izguba delovnih mest in padec zaposlenosti ter posledično manj sredstev v proračunu za ljudi,” je zaključil Gorenšček.

Miha D. Kovač

Foto: Pixabay/marcinjozwiak/fotografija je simbolna

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 19. 8. 2025 [video]

Browniji malo drugače: Z bananami in praženimi lešniki

7 vsakodnevnih navad, ki (nevede) zvišujejo vaš krvni sladkor

Volvo Cars vstopa v novo fazo preobrazbe

Poroka Roberta Goloba in Tine Gaber: ljubezen, politika in slovenska zavist

Ne zavrzite tulcev toaletnega papirja! Tako jih lahko uporabite na vrtu.

Znanstveniki zaznali možen trojni sistem črnih lukenj

Ali vaši lasje potrebujejo hidratacijo? Ti izdelki so obvezni za suhe lase z nizko poroznostjo

Znanstveniki tik pod površjem Marsa našli led!

Objava Slovenija na repu EU po gospodarski dinamiki: GZS opozarja na krčenje industrije in padce investicij je bila najprej objavljena na Portal24.