Javna sredstva naj sledijo javnemu interesu, ne pa logiki trga

Ministrstvo za javno upravo je junija objavilo Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva za leto 2025. Gre za razpis iz sredstev proračunskega Sklada za NVO, ki nevladnim organizacijam že vrsto let pomaga glede ene najšibkejših točk – kadrovske podhranjenosti. Predvidena skupna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo javnega razpisa, je 15.750.000 evrov, in sicer 7.700.000 evrov za prvi in 8.050.000,00 evrov za drugi sklop, vendar letošnji razpis hkrati uvaja še popolnoma novo, še na nobenem javnem razpisu (kateregakoli ministrstva) doslej uporabljeno merilo: precej dodatnih točk naj bi pridobili prijavitelji s področij, ki naberejo največ tako imenovanih dohodninskih donacij.

Akterji na področju nevladnih organizacij menijo, da takšen način točkovanja pomeni sistemsko diskriminacijo prostovoljstva in otežuje zagotavljanje storitev na področjih, kjer državi to ne uspeva in ki so pogosto tudi tržno nezanimiva. Zaradi narave dela tovrstna organizacijska področja pogosto namenoma ne gradijo prepoznavnosti na všečnosti ali čustveni privlačnosti. Predsednica okoljske organizacije Focus Živa Kavka Gobbo, je takole komentirala razpis: »Takšno merilo nagrajuje priljubljenost, ne pa nujnost. In s tem spodkopava organizacije, ki pogosto kot edine opozarjamo na dolgoročne okoljske posledice napačnih politik in nujnost sistemskih sprememb. Zraka ne bomo očistili z všečnimi kampanjami. Podnebja ne bomo rešili z boljšo promocijo.« Gregor Forbici, direktor CNVOS je ogorčen: »Merilo je napačno, nespoštljivo in nevarno. Napačno je, ker delo 230.000 prostovoljcev in 13.000 zaposlenih v prostovoljskih in nevladnih organizacijah zamenjuje s tekmovanjem v popularnosti.«

Sporno je tudi točkovanje projektov. Tisti s področja kulture so ovrednoteni z eno samo točko, če pa so prijavljeni v konzorciju z organizacijo s področja zdravstva, pa prejmejo osem točk. »Merilo dobesedno sili nevladne organizacije v partnerstva, ki nimajo smisla in so brez realnega družbenega učinka«, pravi predsednik Asociacije Uroš Veber. Najtežje bodo sredstva na razpisu pridobivali tisti mentorji in koordinatorji prostovoljstva, ki delujejo na področjih turizma, človekovih pravic in civilnih svoboščin, varstva okolja in ohranjanja narave. Prav ta področja pa so hrbtenica prostovoljstva v Sloveniji, kar dosledno potrjujejo skupna letna poročila o prostovoljstvu.

Tudi vlada je ob prevzemu mandata jasno napovedala podporo človekovim pravicam, vladavini prava in aktivnemu državljanstvu. Franci Zlatnar, izvršni direktor Slovenske filantropije je opozoril, da razpis zanemarja tudi področje mladih: »Posebej alarmantno je zanemarjanje mladih. Zakon o prostovoljstvu izrecno določa, da morajo prostovoljske organizacije za mladoletne prostovoljce zagotoviti mentorsko podporo. Pa vendar jim razpis priznava vsega dve dodatni točki.« Delež dohodnine opredeljen kot kriterij, je zelo diskriminatoren za mladinski sektor. V obdobju mladosti so ljudje večinoma brez prihodkov in s tem tudi ne morejo v veliki meri prispevati k deležu dohodnine za NVO sektor.

Nekaj najbolj problematičnih vidikov razpisa torej sestavljajo neenakopravna obravnava področij prostovoljstva, pomanjkljiva podpora ključnim ciljnim skupinam, neprimernost izbranega merila za razvoj sektorja in tveganje za nadaljnje razslojevanje sektorja.

Koordinatorji Slovenske mreže prostovoljskih organizacij pozivajo ministrstvo, da predlagana merila ponovno premisli – ob sodelovanju vseh ključnih deležnikov. Razpis naj se popravi in s tem omogoči enakopravno financiranje ter razvoj vseh nevladnih organizacij, ki s svojim delom opravljajo družbeno koristno funkcijo in s tem sledijo javnemu interesu. Merila za ocenjevanje vlog bi morala ostati kakovost prijavljenih programov, njihov učinek in skladnost z javnimi politikami.

Simon Smole