Jankovićeva milijonska umetniška fontana po nekaj tednih že razpada

Kot smo že poročali, so v Ljubljani po dolgem zaostanku končno zgradili še eno avantgardno postmodernistično skulpturo, t. i. vodno fontano. Gre za cev, ki se vije po zraku in tleh, stane pa skoraj 900 tisočakov, čeprav bi lahko identično naročili na AliExpressu in jo postavili za nekaj tisoč evrov. Izkazalo se je, da tudi slovenska “neprecenljiva” različica kaže tipične znake kitajske “Temu” kakovosti, kar v navadnem smrtniku vzbuja sume, da je morda res v delih pripotovala z Daljnega vzhoda. 

Zadnje fotografije vodne fontane dajejo občutek, da je ta že v stanju naprednega razpadanja – preobleka iz svetlečega nerjavečega jekla je namreč že začela razpadati. To daje misliti, da gre le za poceni premaz surovega jekla, kakršnega navadno uporabljajo na okrasnih izdelkih, ki jih navadno uporabljajo v notranjih prostorih. Tako je fontana videti te dni od blizu:

Foto: X

Takšno luščenje je sicer znak uporabe napačnega materiala za površinsko obdelavo ali pa so za cev uporabili napačno (cenejšo) vrsto kovine (npr. navadno jeklo namesto nerjavečega jekla). V takšnih primerih lahko vlaga, kisline v vodi ali sol hitro povzročijo korozijo. Podobno velja, če je material le kromiran ali lakiran, ne pa nerjaveč.

V primeru, da gre za kromirano površino, je mogoče odstopanje kroma tudi zaradi slabe priprave podlage pred nanosom ali neustrezne debeline sloja. To lahko povzroči staranje materiala pod vplivom UV-sevanja in temperature.

Anomalija se je začela na spodnjem delu skulpture, ki je sicer tudi najbolj na udaru vlage. Ob tem je treba opozoriti, da začetek luščenja povzroča hitro širjenje procesa, saj voda prodira pod premaz. Tako bo vsa fontana kmalu “okrašena” s takšnimi madeži.

Edina mogoča razlaga je, da so pri izdelavi fontane varčevali in uporabljali poceni materiale, ki so neustrezni za ta način uporabe. V navezavi na to velja opozoriti, da gre za inštalacijo, vredno skoraj milijon evrov.

Pregrešno draga, pa že propada

Vrednost dela je po prvotnih ocenah znašala vrtoglavih 544.000 evrov (brez DDV), skupaj torej 663.680 evrov. Izvaja ga družba KPL. Pozneje je izvedba z že folklornimi aneksi zrasla na 900 tisočakov, torej na skoraj milijon evrov, čeprav so spletni uporabniki družbenega omrežja X hitro našli urbano skulpturo skoraj enakega izgleda. Ta ne stane 900.000 evrov, ampak le neverjetnih 5500 ameriških dolarjev oziroma nekaj več kot 4700 evrov.

Foto: zajem zaslona (družbeno omrežje X)

Politični analitik Tomaž Štih je takrat opozoril, da je mogoče dobiti še veliko neskončno lepših vodovodnih skulptur, kot je ljubljanska ukrivljena cev, če jih iščemo pod geslom “large metal park decoration”. Njihove cene so smešne.

Foto: družbeno omrežje X

Foto: X

Foto: družbeno omrežje X

Četudi prevoz s Kitajske s carino ceno podraži za dvakrat ali celo trikrat, bi bil končni izdelek še vedno večkrat cenejši od slovenskega. Morda pač na desni in na Kitajskem ne razumemo, “kaj je umetnina”.

Postavlja se torej vprašanje, ali ni tudi pregrešno draga ljubljanska mestna fontana, ki jo avtorji predstavljajo kot nekakšen vrhunec urbanistične umetnosti, nastala nekje na Bližnjem vzhodu, potem pa so jo po delih pripeljali v Slovenijo, kjer so jo nato z “zlatimi rokami” Jankovićevih dvornih gradbincev sestavili delavci KPL.

“Zaliti podhodi ob vsakem dežju, metanje denarja z lopato v žepe Jankovićevih prijateljev, stomilijonske zgrešene investicije, 70-milijonski zgrešen grd bazen, ki gre po parih mesecih na generalni remont, razpadajoče kačasto skropucalo za 900.000 EUR … Zamenjajmo Jankovića 2026,” je ob tem pripomnil aktivist za čisto pitno vodo Aleš Primc.

Postavlja se vprašanje, ali so volivci res pripravljeni slediti Zoranu Jankoviću v še en mandat – ne le po debaklu s fontano, temveč tudi zaradi njegovega sramotnega “paktiranja” z Vučićem in Dodikom. Je res Ljubljana tako zelo leva, da bo pripravljena odpustiti tako zelo očitno neracionalno porabo javnega denarja kot tudi politična zavezništva z – uradno desnimi – balkanskimi samodržci?

I. K.