Val ogorčenja v Sloveniji in Avstriji zaradi policijske racije v antifašističnem taboru

Kdor se je kdaj intenzivneje ukvarjal s koroško zgodovino dobro ve, da je ostalo marsikaj nerazčiščenega. Protislovenstvo, najsibo eksplicitno ali implicitno, načrtno ali nenačrtno, rado pride na dan kot kraška reka. Razmere so se z leti umirile, a stare navade nerade izginejo. Seznamu protislovenskih ustrahovalnih akcij pa lahko po nedeljski policijski raciji na Peršmanovi domačiji dodamo še eno. Tam se je namreč, v organizaciji Kluba slovenskih študentk*študentov na Dunaju, dogajal mednarodni antifašistični tabor, ki so ga prekinili specialci, helikopter in zaposleni na zveznem uradu za tujce in azil.

V nedeljo je, kot smo poročali, ob približno 11. uri na območje Peršmanove domačije - kjer so nacisti ob koncu druge svetovne vojne pobili enajst civilistov iz družin Sadovnik in Kogoj - vkorakala policija. Policistov je bilo konec koncev več kot trideset, sprva naj bi jih bilo manj, a so prisotni klicali na pomoč, ko se udeleženci kampa niso hoteli legitimirati. Vsekakor pa naj bi bile že od začetka prisotne obveščevalne službe in policisti, specializirani v migracijah. Policisti so udeležencem osporavali nespoštovanje zakonodaje v zvezi s taborjenjem in zaščito narave, saj so na območju domačije v sklopu tabora udeleženci šotorili na zelenicah, govor pa je tudi o nespoštljivem ravnanju s krajem spomina. Policija je avstrijskemu dnevniku Der Standard sporočila, da so zabeležili 62 prekrškov upravne narave in dvakratno preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. Legitimirali naj bi 32 oseb, pregledali pa dve. Prišlo naj bi tudi do treh aretacij oseb, ki se niso hotele pustiti legitimirati. Policija je bila na domačiji štiri ure in pol, udeleženci so na pomoč takoj poklicali odvetnika in aktivista za pravice koroških Slovencev Rudija Vouka.

Akcija je že v nedeljskih popoldanskih urah povzročila val ogorčenja, ki se je včeraj le še stopnjeval. Bernard Sadovnik, politik in potomec žrtev pri Peršmanu, je bil ogorčen in prizadet. Državnemu vrhu, v prvi vrsti predsedniku Alexandru van der Bellnu, kanclerju Christianu Stockerju in namestniku kanclerja Andreasu Bablerju, je poslal dopis z ostrim pozivom k razjasnitvi. »Je bilo res treba, da se ta poseg izvede na tak način? Je bil v tej obliki sploh upravičen?« Babler je že telefoniral Sadovniku.

Tudi deli koroške desnice - točneje populistični Team Köfer s svojim slovenskim predstavnikom v deželnem parlamentu Francem Jožefom Smrtnikom - je jezen nad racijo. Solidarnost je izrazila zelena slovenska zastopnica v dunajskem parlamentu Olga Voglauer.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v imenu slovenske vlade izrazil pričakovanje, da bodo avstrijske oblasti znale razložiti dogajanje. Zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo veleposlanika Avstrije in napovedalo diplomatsko noto. Po mnenju slovenske vlade je zaskrbljujoč očitek, da naj bi bil dogodek neprimeren. »Takšna ocena, kljub podpori muzeja in udeležbi potomcev borcev in žrtev nacizma, odpira resna vprašanja o razumevanju spominskih praks,» so sporočili. Racijo so obsodili tudi Socialni demokrati in Levica. Oglasile so se borčevske oziroma antifašistične organizacije. Predsednik ZZB NOB Marijan Križman je postopanje policije primerjal z nacističnimi racijami, Mednarodna mreža antifašistov - zanjo nekdanja generalna konzulka RS v Trstu Jadranka Šturm - pa je podvomila o tem, da lahko policija presodi primernost pietete.

SKGZ je vodstvu Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih organizacij izrazila solidarnost po nedeljski policijski akciji na Peršmanovi domačiji. »Ta kraj je prostor boleče spominske dediščine, ki nas opominja na grozote nasilja med drugo svetovno vojno. Zato nas še posebej prizadene, da je bil prostor spomina zlorabljen za izvajanje represije nad mladimi, ki si prizadevajo za ohranjanje antifašističnih vrednot,» so zapisali v krovni organizaciji Slovencev v Italiji. »Ob tem hudem dogodku vam izražamo vso solidarnost,» so dodali.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.