ARTICLE AD

Ob desetletnici odbora inPlaninec, ki v okviru Planinske zveze Slovenije (OSZ) skrbi, da se v planine in gore odpravljajo tudi gibalno in drugače ovirani prebivalci države, je 29. in 20. julija 41 članski slovenski odpravi uspel podvig z vzponom in spustom na Mali Matterhorn (3883 m) in Breithorn (4164 m), edinstven v svetovnem merilu.
V odpravi je bila 11 invalidov, med drugimi četverica na invalidskih vozičkih z različnimi stopnjami gibalnih omejitev, slepi planinec s psom vodnikom in slabovidni ter drugače ovirani, ki so v šestih dnevih opravili podvig. »Tudi zato je ta odprava posebna v svetovnem merilu,« je ob vrnitvi v domovino na novinarski konferenci dejal vodja odprave Jurček Nowakk.
V odpravi sta bila zaradi varnosti in zahtevnosti izkušena alpinista mednarodnega slovesa, zakonca Marija in Andrej Štremfelj.
»Poznamo posameznike in zelo majhne skupine, ki s bili še višje, ampak tako obsežne in zahtevne tovrstne odprave še ni bilo. Pri nas je bilo sicer zahtevnejša organizacija po slovenski planinski poti od Maribora do Debelega rtiča pred nekaj leti, tudi zaradi res številnih vzponov in spustov,« je pojasnil Nowakk.
»Zame je najpomembneje možnost, da se podam na pot, ki je invalidom na prvi pogled povsem nedosegljiva. Res je sicer, da sem sedela v vozičku, kot bi sicer tudi doma pred televizorjem in jedla čips, ampak jasno je, da je ta odprava povsem drugačna in mi je pomagala tudi pri osebni rast. Mogoče je takih in podobnih inkluzivnih stvari pri nas premalo, da bi se res počutili polno vključeni v družbo,« je pojasnila invalidka na vozičku Špela Florjanič.
»Prvič sem bila na pohodu v gore na snegu, prvič tudi tako visoko. Najtežje je bilo, da sem bila privezana, saj sem navajena, da se v primeru padca rešim na roke. Tako pa sem morala zaupati popolnim neznancem, ki so nas spremljali. Najzahtevnejši je bil začetek, da sem se lahko prepustila uživanju v naravi. A je bila odprava zelo dobro organizirana in tudi varna,« je dodala Florjanič.