Intervju: asist. dr. Monika Klun iz Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru: »Tudi starši so lahko žrtve nasilja«

Nasilje odraslih otrok nad starši je družbeni problem, o katerem se v javnosti premalo govori. Je pojav, ki pogosto ostaja skrit, zato je pomembno, da mu posvetimo več pozornosti. V intervjuju z asist. dr. Moniko Klun iz Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru odkrivamo, kaj ta pojav pomeni in zakaj je pomembno, da ga kot družba ne zanemarjamo.

asist. dr. Monika Klun

Kako bi opredelili pojav nasilja odraslih otrok nad starši? Kaj so ključne značilnosti tega nasilja in kako se povezuje s širšimi pojavi nasilja v družini in nad starejšimi?
Nasilje odraslih otrok nad starši zajema enkratna, večkratna ali kontinuirana vedenja polnoletnega otroka, ob katerih se starši počutijo ogrožene, ustrahovane, nadzorovane ali napadene (Klun in Frangež, 2019).* Tovrstna tematika je povezana z dvema širšima področjema, in sicer z nasiljem v družini in nasiljem nad starejšimi. Med nasilje v družini ga umeščamo, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določata Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) (2008) in Kazenski zakonik (KZ-1) (2012), med nasilje nad starejšimi pa, ko žrtve dopolnijo starost 65 let. V povezavi z nasiljem nad starejšimi nekatere raziskave (Blakely in Morris, 1992; Naughton idr., 2012; Storey in Perka, 2018) kažejo, da so najpogostejši storilci tovrstnega nasilja ravno odrasli otroci.

S katerimi oblikami nasilja se starši najpogosteje srečujejo? Se tovrstno nasilje pojavi nenadoma ali se razvija postopoma?
Nasilje odraslih otrok nad starši zajema psihično, fizično, ekonomsko in spolno nasilje, zanemarjanje ter premoženjsko kriminaliteto. Storilci običajno začnejo s psihičnim nasiljem (npr. žaljenje, kričanje, grožnje), nato pa ga stopnjujejo z drugimi oblikami, kot je fizično (npr. brcanje, davljenje, uničevanje inventarja) in ekonomsko nasilje (npr. izsiljevanje za denar in premoženje). Zanemarjanje je povezano z opuščanjem skrbi za starša. Spolno nasilje je redko obravnavano v literaturi, kar je lahko povezano z manjšim številom odkritih primerov, vsekakor pa kaže na tabuizacijo področja. Tabuizirano pa ni le spolno nasilje, temveč celotno področje nasilja odraslih otrok nad starši.

Zakaj menite, da je nasilje odraslih otrok nad starši še vedno tako močno tabuizirano in prezrto?
Tematika je stigmatizirana in jo spremljajo številni miti in stereotipi, zaradi katerih številni primeri ostanejo skriti očem javnosti, nerazkriti, neprijavljeni in nepreiskani. Starši lahko svoje viktimizacije ne prepoznajo in vedenje svojih otrok razumejo kot običajen družinski konflikt, ne kot obliko nasilja. Vendar tudi, ko nasilje prepoznajo, o njem ne spregovorijo, ker doživljajo sram, strah, krivdo in ljubezen. V nekaterih primerih priznanje lastne viktimizacije enačijo s priznanjem lastnih napak v vzgoji, ampak nasilje ni posledica vzgojne napake, pač pa osebne odgovornosti storilca.

FOTO: Freepik

Kateri dejavniki vplivajo na pojav nasilja odraslih otrok nad starši? Obstaja morda dejavnik, ki se pojavlja v vseh primerih? Lahko govorimo o tipičnem profilu storilca?
Dejavniki nasilja odraslih otrok nad starši so različni, tako kot so različni tudi primeri in dinamike v družinskih odnosih. Raziskav, ki bi naslavljale dejavnike tveganja, je razmeroma malo (npr. Johnson idr., 2018; 2022; von Heydrich idr., 2012), vendar obstoječe tuje študije kažejo na več pomembnih okoliščin. Med njimi so zloraba prepovedanih drog s strani odraslih otrok, bivanje s starši, težave v duševnem zdravju storilcev ter socialna izolacija staršev. Nekatere ugotovitve kažejo tudi na povezavo med preteklo viktimizacijo in kasnejšim nasilnim vedenjem. Dong idr. (2017) so namreč ugotovili, da obstaja statistično značilna povezanost med doživljanjem nasilja v otroštvu in izvajanjem nasilja nad starši v odrasli dobi.
Posledično je težko govoriti o tipičnem profilu storilca. V literaturi (Anetzberger, 1986; Greenberg idr., 1990) sicer obstaja delitev storilcev na sovražne, avtoritarne in odvisne od staršev v finančnem in čustvenem smislu, vendar vseh storilcev zaradi kompleksne narave in individualiziranosti primerov ni mogoče umestiti v katero od teh kategorij.

Kako pogosto se v Sloveniji pojavlja nasilje odraslih otrok nad starši? Kaj kažejo dostopni podatki?
Na temu podobno vprašanje smo odgovarjali v raziskavi Klun idr. (2022), v kateri smo ugotavljali, kako pogosta so kazniva dejanja, pri katerih so storilci in žrtve v razmerju odrasel otrok-starš v obdobju 2010–2020 v Sloveniji. Analizirali smo statistične podatke policije za kazniva dejanja: uboj, umor, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba, spolna zloraba slabotne osebe in nasilje v družini, ter določili delež naštetih kaznivih dejanj v omenjenem kontekstu v primerjavi z vsemi navedenimi obravnavanimi kaznivimi dejanji. Rezultati so pokazali, da je delež kaznivih dejanj nasilja odraslih otrok nad starši (izključujoč spolne zlorabe slabotne osebe) v primerjavi z vsemi obravnavnimi kaznivimi dejanji v posameznem letu znašal med 4 % in 7 % na leto. Pri tem je potrebno
upoštevati, da so analizirani podatki predstavljali le prijavljene primere, pri čemer pa je za to področje značilno temno polje kriminalitete, kar se povezuje s prej omenjenim nerazkrivanjem in neprijavljanjem. Obenem smo priča trendom, vezanim na naraščanje starajoče se populacije, skupno bivanje, brezposelnost, nizke plače in nizke pokojnine, ki kažejo na to, da bi to področje lahko postalo v prihodnosti vedno bolj pereče.

FOTO: Mestna občina Ljubljana

Koliko raziskovalne pozornosti je področje nasilja odraslih otrok nad starši doslej prejelo v Sloveniji?
Omenjena raziskava je trenutno prva in do sedaj edina v Sloveniji, ki naslavlja obseg nasilja odraslih otrok nad starši. V okviru doktorskega študija na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru sem pod mentorstvom izr. prof. dr. Danijele Frangež in somentorstvom red. prof. dr. Aleša Bučarja Ručmana dodatno izvedla raziskavo, v kateri sem se osredotočila na odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje tega pojava. Pri tem sem analizirala policijske, tožilske in sodne spise ter izvedla fokusne skupine s strokovnjaki, ki se pri svojem delu srečujejo s tovrstnimi primeri. Gre za prvo poglobljeno empirično raziskavo s tega področja v slovenskem prostoru.

Kje vidite ključne rešitve za omejevanje nasilja odraslih otrok nad starši? Kaj lahko kot družba naredimo drugače?
Nasilje odraslih otrok nad starši je odraz vrednot v družbi. Če se bomo ob takšnih primerih obračali stran, jih obravnavali kot »družinske zadeve« ali celo krivili starše, bomo utrjevali in opravičevali nasilne vzorce storilcev. Pomembno je ozaveščanje, da so tudi starši lahko žrtve nasilja, da nasilje nikoli ni opravičljivo in da je zanj odgovoren izključno storilec. Opravičilo za nasilje ne more biti ne vzgoja, ne starost, ne bolezen in ne družinske okoliščine. Le s prepoznavanjem, razumevanjem in odzivanjem lahko ustvarimo pogoje, v katerih bodo žrtve in storilci ustrezno obravnavani.

Kako naj ravnamo, ko posumimo ali opazimo nasilje odraslih otrok nad starši? Kdo je dolžan ukrepati in kako?
Ko opazimo nasilje, moramo ukrepati. Nasilje prijavimo policiji, in sicer osebno na najbližji policijski postaji, po telefonu na številko 113, ali anonimno na številko 080 1200. O nasilju lahko obvestimo tudi center za socialno delo, nevladne organizacije ali zdravstvene ustanove. Pomembno je, da ne ostanemo tiho. Vsaka prijava pomeni korak k zaščiti žrtve in odgovornosti storilca. V primerih, ko nismo prepričani, ali se odrasel otrok do starša vede nasilno ali ne, je bolje, da o tem obvestimo pristojne organizacije kot pa da zamižimo in tvegamo, da nasilje ostane nerazkrito, neprijavljeno in nepreiskano.

* Seznam uporabljenih virov in literature 

Anetzberger G. J. (1986). The etiology of elder abuse by adult offspring: An exploratory study [Doctoral thesis, Case Western Reserve University]. ProQuest Dissertations & Theses Global.

Blakely, B. E. in Morris, D. C. (1992). Public perceptions of and responses to elder mistreatment in Middletown. Journal of Elder Abuse & Neglect, 4(3), 19–37. https://doi.org/10.1300/J084v04n03_02

Dong X. Q., Li G. in Simon M. A. (2017). The association between childhood abuse and elder abuse among Chinese adult children in the United States. The Journals of Gerontology: Biological Sciences & Medical Sciences, Series A, 72(suppl_1), S69–S75. https://doi.org/10.1093/gerona/glw205

Greenberg J. R., McKibben M. in Raymond J. A. (1990). Dependent adult children and elder abuse. Journal of Elder Abuse & Neglect, 2(1–2), 73–86. https://doi.org/10.1300/J084v02n01_05

Johnson B., Richert T. in Svensson B. (2018). Parents as victims of property crime committed by their adult children with drug problems: Results from a self-report study. International Review of Victimology, 24(3), 329–346. https://doi.org/10.1177/0269758018773836

Johnson B., Richert T. in Svensson B. (2022). Physical violence and property damage towards parents, committed by adult children with drug problems. Journal of Family Violence, 37(1), 165–180. https://doi.org/10.1007/s10896-020-00181-1

Kazenski zakonik (KZ-1). (2012, 2015, 2016, 2017, 2020, 2021, 2023, 2024). Uradni list RS, (50/12, 54/15, 6/16, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 16/23, 107/24).

Klun, M. in Frangež, D. (2019). Pregled literature o nasilju odraslih otrok nad starši in nasilju nad starejšimi. Varstvoslovje, 21(3), 283–303.

Klun, M., Frangež, D. in Bučar Ručman, A. (2022). Characteristics and prevalence of adult children violence against parents in Slovenia. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 73(4), 296–307.

Naughton, C., Drennan, J., Lyons, I., Lafferty, A., Treacy, M., Phelan, A., O’Loughlin, A. in Delaney, L. (2012). Elder abuse and neglect in Ireland: Results from a national prevalence survey. Age and Ageing, 41(1), 98–103. https://doi.org/10.1093/ageing/afr107

Storey, J. E. in Perka, M. R. (2018). Reaching out for help: Recommendations for practice based on an in-depth analysis of an elder abuse intervention programme. The British Journal of Social Work, 48(5), 1052–1070. https://doi.org/10.1093/bjsw/bcy039

von Heydrich L., Schiamberg L. B. in Chee G. (2012). Social-relational risk factors for predicting elder physical abuse: An ecological bi-focal model. The International Journal of Aging & Human Development, 75(1), 71–94. https://doi.org/10.2190/AG.75.1.f

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). (2008, 2016, 2021). Uradni list RS, (16/08, 68/16, 196/21).