Helikopterska predsednica priznala svojo “naivno” obljubo

Dva tedna po tem, ko je v javnosti izbruhnila afera s predsedničinim letom s helikopterjem na državno proslavo v Beltince, se je oglasila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. V obširnem zapisu na družbenih omrežjih je skušala razložiti okoliščine, ki so privedle do odločitve za helikopterski prevoz, ter razčistiti z očitki o pretiranih stroških in ogljičnem odtisu. A njen zapis je sprožil nova vprašanja – predvsem glede resničnosti navedb o stroških, razumevanja varovanja ter njene kredibilnosti pri obljubah.

Najbolj odmeven del njenega zapisa je bil izračun stroškov. Predsednica je zatrdila, da so stroški njenega poleta znašali le okoli 1300 evrov – strošek goriva in pristajalnih taks. Vse ostalo naj bi bili fiksni stroški, ki nastajajo ne glede na to, ali helikopter leti ali ne.

A tukaj se pojavlja ključno vprašanje: Ali to pomeni, da se pri drugih letih fiksni stroški prenašajo v izračun, pri njenem letu pa ne? Davkoplačevalci namreč v vsakem primeru plačujemo celoten paket – tako gorivo kot amortizacijo, servise, plače pilotov in ostale stroške. To pomeni, da let ne more biti brezplačen oziroma “samo za gorivo”, kot posredno izhaja iz predsedničine razlage.

Boštjan M. Turk prav tako trdi, da strošek helikopterja ne more biti 1300 evrov. “Računajte, da mora priti še nazaj v Ljubljano. Vzemite taksi od Beltincev do Lucije: dali boste vsaj 400 evrov. Pa je neprimerljivo. Že ura pilota stane ne-vem-koliko. Pa saj, če laže vlada, fant naše Tine Gaber, zakaj bi ne še Nataša Pric Musar?”

Tudi Peter Jančič je spomnil, da komercialne cene za uro letenja s helikopterjem, ki so pogosto slabše opremljeni od državnih, znašajo približno 2500 evrov na uro. Glede na trajanje poleta predsednice (tri ure in 40 minut) bi komercialna cena znašala okoli 9.000–10.000 evrov – kar se ujema z izračuni, ki so jih navajali mediji. Pri policiji smo preverili resničnost njenih izjav, ko odgovore prejmemo, jih objavimo.

Foto: spletni časopis

Foto: spletni časopis

Varovanje: Zakon ali uredba?
Predsednica je v zapisu še zatrdila, da se varovanju ne more odpovedati, saj to določa zakon. A nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs ji je javno odgovoril: “Ni zakon, gospa Nataša Pric Musar, uredba je! Če se želite odpovedovati varovanju, je to zelo enostavno. Spremeni se uredba.”

Hojs je spomnil, da je vlada na njegov predlog to možnost vnesla za ministre – ti so se za osebne opravke lahko odpovedali varovanju, če so o tem predhodno obvestili policijo. To dodatno postavlja pod vprašaj predsedničino razlago. To je potrdil tudi mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik, ki je dejal, da bi predsednica glede na to, da je pravnica, to morala vedeti: “Slovenski pravniki, kot kaže, potrebujejo vseživljenjsko učenje. ‘Vladavina prava’ in povezani mumbo-jumbo je sorazmerno zahtevna zadeva.”

SLO pravniki, kot kaže, potrebujejo vseživljensko učenje. “Vladavina prava” in povezani mumbo-jumbo je sorazmerno zahtevna zadeva.🤣 https://t.co/VA3LSvrO0G

— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) August 31, 2025

Naivna obljuba o ogljičnem odtisu
Še bolj nerodno je zvenela predsedničina pripomba o tem, da jo “žre ogljični odtis” in da je obljuba o njegovem merjenju v resnici “naivna”. Ob tem se poraja nelagodno vprašanje: Če je bila ta obljuba naivna, kaj to pomeni za vse druge obljube, ki jih je dala ob nastopu mandata? Ali je tudi pri njih možno, da so bile zgolj všečne, a brez realne podlage?

Predsednica je zapis zaključila s poudarkom, da helikopterje uporablja redko in da ti niso privilegij, temveč del državnosti. A njen poskus pomiritve javnosti je prinesel predvsem nove dvome.

Sara Kovač