EU in ZDA zunanjetrgovinsko močno prepletene (tema)

Skupna blagovna in storitvena menjava med EU in ZDA je lani dosegla okoli 1680 milijard evrov, kar je predstavljalo 30 odstotkov svetovne trgovine. Gre za največje globalno zunanjetrgovinsko partnerstvo dveh zelo prepletenih gospodarstev. EU beleži presežek v blagovni menjavi, ZDA so v presežku pri storitvah. Pod črto je odnos precej uravnotežen.

Najnovejše grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo 30-odstotnih carin na uvoz blaga iz EU so znova postavile pod drobnogled zunanjetrgovinske odnose med unijo in ZDA.

Ti predstavljajo enega od temeljev svetovnega gospodarstva, saj medsebojna menjava na področju blaga in storitev skupaj z okoli 1680 milijardami evrov zaleže za približno 30 odstotkov svetovne trgovinske menjave, obe gospodarstvi skupaj pa sta lani z nekaj več kot 47.000 milijardami evrov nominalnega BDP zalegli tudi za 43 odstotkov svetovne gospodarske dejavnosti.

Trump in njegovi podrejeni se v pritoževanju o za ZDA domnevno zelo nepravičnih čezatlantskih trgovinskih odnosih osredotočajo izključno na blagovno menjavo. Ta je lani dosegla 867,1 milijarde evrov in se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila, so na podlagi podatkov evropskega statističnega urada Eurostat zapisali pri Svetu EU.

EU s presežkom v blagovni menjavi, ZDA v storitveni; pod črto odnos precej izravnan

Pri tem je izvoz iz EU v ZDA znašal 532,3 milijarde evrov, uvoz iz ZDA v unijo pa 334,8 milijarde evrov. EU je tako v blagovni menjavi z ZDA beležila 198,5 milijarde evrov presežka. Ta presežek Trumpa tudi najbolj boli.

ZDA so sicer največji zunanjetrgovinski partner unije na izvozni strani blagovne menjave in drugi največji partner, takoj za Kitajsko, na uvozni strani.

Daleč največji del izvoza EU v ZDA predstavljajo izdelki iz skupin medicinski in farmacevtski izdelki ter zdravila, lani je izvoz tega blaga v ZDA po podatkih Eurostata dosegel okoli 120 milijard evrov. Precej daleč zadaj so nato motorna vozila s skoraj 40 milijardami evrov, sledijo pa blagovne skupine, ki vsebujejo stroje in strojno opremo.

Na strani uvoza iz ZDA v EU medtem kot skupina izrazito prednjačijo nafta in naftni derivati. Teh so članice unije iz ZDA lani uvozile za nekaj več kot 40 milijard evrov. Skupaj z zemeljskim plinom se vrednost izvoza energentov dvigne na 55 milijard evrov. Na drugem mestu med blagovnimi skupinami so medicinski in farmacevtski izdelki z nekaj nad 30 milijardami evrov; če se prištejejo še zdravila, pa se vrednost tega tipa izvoza dvigne na nekaj več kot 40 milijard evrov. Nato sledijo stroji, motorji in letalska oprema.

A zunanje trgovine ne predstavlja le blago. EU in ZDA sta si tako lani izmenjali tudi za 817 milijard evrov storitev. Pri tem je bila vrednost izvoza storitev iz ZDA v EU 482,5 milijarde evrov, vrednost izvoza storitev iz EU v ZDA pa 334,5 milijarde evrov. V tem segmentu so tako ZDA beležile 148 milijard evrov presežka.

Članice EU so iz ZDA uvažale predvsem licenčnine za uporabo intelektualne lastnine, npr. za programsko opremo ameriških tehnoloških velikanov, strokovne, znanstvene in tehnične storitve ter telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve. V drugi smeri so članice EU v ZDA izvažale največ strokovnih, znanstvenih in tehničnih storitev, telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev ter transportnih storitev.

Pod črto je tako v skupni menjavi presežek EU pri 50 milijardah evrov, kar glede na celoten obseg menjave prek velike luže predstavlja manj kot tri odstotke. Obenem so t. i. verige vrednosti oz. dobaviteljske verige obeh gospodarstev močno prepletene.

Trumpova trgovinska vojna najbolj ogroža Nemčijo

Če pogledamo zgolj blagovno menjavo, na katero se osredotoča Trump, je med članicami EU daleč največji trgovinski partner ZDA Nemčija. Skupna nemško-ameriška blagovno menjava je lani presegla 130 milijard evrov. Pri tem je Nemčija beležila 92,2 milijarde evrov presežka.

Tako je Nemčija kot največje evropsko gospodarstvo tudi najbolj na udaru zaostrovanja zunanjetrgovinskih odnosov med unijo in ZDA. Še posebej ogrožena je avtomobilska panoga, pa čeprav imajo trije največji igralci – Mercedes Benz, BMW in Volkswagen – že pomembne proizvodne obrate v ZDA. Tu so še strojna, kemijska in jeklarska industrija ter niz drugih večjih in nišnih igralcev iz evropske izvozne in industrijske velesile.

Močno izpostavljena je tudi precej manjša Irska, ki je lani ustvarila skoraj 51 milijard evrov presežka v trgovini z ZDA, po izvozu v ZDA pa je bila z 72 milijardami evrov na drugem mestu za Nemčijo. To je v veliki meri posledica dejstva, da so na Irskem zaradi izjemno ugodnega davčnega sistema močno prisotni ameriški farmacevti, ki imajo na zelenem otoku prijavljene patentne pravice in nato uradno svoje izdelke izvažajo v ZDA.

Irska sicer igra pomembno vlogo tudi na storitveni strani, saj so tam evropski sedeži tehnoloških velikanov Apple, Google in Meta, prek njih pa poteka menjava storitev, povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

Precejšen presežek (lani skoraj 39 milijard evrov) ima z ZDA tudi Italija. Tudi v tem primeru je pomembna avtomobilska industrija, saj je avtomobilski velikan Stellantis, pod katerega sodi vse od Fiata prek Peugeota in Citroena do Jeepa in Chryslerja, prisoten na obeh straneh Atlantika. Še bolj pod udarom sta pri Italiji prehrambeni in vinarski sektor, pa tudi izdelovalci luksuznega blaga.

Podobno je pri Franciji, ki je s skoraj tremi milijardami evrov lani beležila precej manjši presežek v blagovni menjavi z ZDA. Hrana, vino in luksuzno blago so tudi za drugo največje evropsko gospodarstvo najbolj v fokusu.

Precejšnje presežke v blagovni menjavi z ZDA beležita še Avstrija in Švedska, po drugi strani pa sta lani največji primanjkljaj ustvarili trgovinska velesila Nizozemska (24,7 milijarde evrov) in Španija (skoraj šest milijard evrov).

Slovenija ogrožena predvsem posredno

Primanjkljaj je zabeležila tudi Slovenija. Po podatkih slovenskega statističnega urada je lani v ZDA izvozila za 923,4 milijona evrov blaga, kar je bil daleč največji izvoz doslej, v največji meri pa so ga predstavljali izdelki strojne in elektro industrije, optična, merilna, kontrolna in precizna medicinska orodja ter železo in jeklo.

Tudi uvoz je bil s s skoraj 1,2 milijarde evrov lani daleč največji doslej in je bil predvsem posledica velikega obsega uvoza organskih kemijskih izdelkov, ki je predstavljal tri četrtine vsega uvoza.

Slovenija je v blagovni menjavi z ZDA ustvarila skoraj 262 milijonov evrov primanjkljaja.

Neposredno se naša država ne zdi močno ogrožena, a grožnja slovenskemu gospodarstvu je posredna. Slovenija je namreč tesno vpeta v trgovino z velikimi gospodarstvi EU, še posebej z nemškim, ter tudi s Švico. Če se bodo dejansko uresničile Trumpove grožnje, tudi tiste z visokimi, do 200-odstotnimi carinami na zdravila in farmacevtske izdelke, bodo slovenski izvozniki to nedvomno občutili.