Električno vozilo je v življenjski dobi zaslužno za štirikrat manj izpustov CO2 kot bencinsko ali dizelsko

Najnovejša študija organizacije ICCT ugotavlja, da so izpusti električnega vozila v celotni življenjski dobi za vsaj 73 odstotkov nižji kot vozila z motorjem na notranje zgorevanje, izenačijo pa se že po 17 tisoč prevoženih kilometrih.

Študija (dostopna tule) je računala celotne izpuste plinov, ki segrevajo ozračje, povezave, z uporabo vozila. Torej proizvodnjo vozila, naftnih derivatov, električne energije, vzdrževanje in seveda samo porabo goriva (ki je pri električnih vozilih ni). Pri upoštevanju predvidene kombinacije virov električne energije od letos do l. 2045, so tako povprečni izpusti v 20-letni življenjski dobi avtomobila 235 g na km za bencinskega z dodatkom biogoriva oz. 234 g na km za dizelskega, pri hibridnem padejo na 188 g/km in priključno hibridnem na 163 g/km. Električni ima izpuste pri omenjenem »miksu« proizvodnje električne energije na 63 g/km, če bi ga polnili izključno z obnovljivimi viri pa 52 g/km. Tako bi bili skupni izpusti celo za 78 odstotkov nižji. Še celo nekaj nižje (50g/km) bi prišel avtomobil na gorivne celice, če bi vodik zanj pridobivali z obnovljivimi viri. Pri takem vozilu namreč odpade izdelava baterije. Toda če bi za proizvodnjo vodika uporabljali zemeljski plin, bi se izpusti zvišali za 3,5-krat na 175 g/km.

Izpusti za samo proizvodnjo vozila so podobni ali praktično identični, pri električnih jih, še preden zapeljejo na cesto, za približno 40 odstotkov zviša proizvodnja baterije. Vendar tudi ta ni več tako CO₂-intenzivna kot še pred nekaj leti in tako je že začetni zaostanek baterijskih vozil nekoliko manjši. Nadoknadijo pa ga v povprečju po 17 tisoč prevoženih km, trdi študija, kar pri večini voznikov pomeni v prvem ali najkasneje drugem letu lastništva avtomobila. Proizvodnja električne energije namreč k izpustom prispeva manj kot proizvodnja (pridobivanje, nato rafiniranje in vse ostalo) ter transport naftnih derivatov. Daleč največji dejavnik pa je sama vožnja, saj avtomobili z motorji na notranje zgorevanje tipično izpuščajo več kot 100 g »toplogrednih« plinov vsak km.

Kot povprečno življenjsko dobo vozila so v študiji vzeli 20 let, kajti ugotovili so, da se nekoliko razlikuje od države do države (verjetno zaradi podnebja, stanja cest, različnih načinov uporabe in drugih dejavnikov), ponekod je nekoliko nižja, drugod gre tudi proti četrtini stoletja. Tudi če bi baterijsko zdržalo manj, pa za zdaj ni indicev, da baterija ne bi mogla priti do 20 let običajnega delovanja, bi bili skupni izpusti še vedno pomembno nižji. Vse od 17 tisoč km naprej predstavlja velik plus za okolje. Kasneje bo zelo verjetno mogoče baterijo še reciklirati in s tem dodatno zmanjšati okoljski vpliv.

Neprofizna organizacija International Council on Clean Transportation je sicer tista, ki je l. 2014 prva zaznala veliko neskladje med uradnimi rezultati in meritvami glede izpustov dušikovih oksidov (NO_x), kar je leto kasneje privedlo do t. i. dizelske afere. Tudi pri tokratni študiji so denimo upoštevali višje povprečne porabe, kot jih obljubljajo meritve WLTP. Pri bencinskem avtu 6,9 l na 100 km namesto 5,7 l, pri dizelskem 5,8 (namesto 4,9 l na 100 km), pri hibridnem 5,3 namesto 4,4 in pri električnem 20,2 kWh na 100 km namesto 16,2 kWh na 100 km.

The post Električno vozilo je v življenjski dobi zaslužno za štirikrat manj izpustov CO2 kot bencinsko ali dizelsko appeared first on Tehnozvezdje.